Kulturna dediščina v občini Sežana

Avber - Cerkev sv. Nikolaja

druga četrtina 17. stol., 1633-1634, zadnja četrtina 18. stol., 1787-1791, druga četrtina 20. stol., 1927-1928

Cerkev stoji v cerkveni ogradi v severnem delu vasi Avber.

Avber - Gradišče Grad

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Gradišče leži na rahli vzpetini z izravnanim osrednjim platojem na robu vasi Avber.

Avber - Gradišče Ošče gradišče

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče je na nizki vzpetini nad strmo brežino leve strani Raše, severno od vasi Avber.

Avber - Pil

zadnja četrtina 19. stol., 1888

Znamenje stoji jugozahodno pred vasjo, na odcepu vaške poti od ceste Štanjel - Štorje.

Avber - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži ob vaški poti, zahodno od ceste Štorje - Štanjel.

Bogo - Cerkev sv. Katarine

tretja četrtina 15. stol., 1460, tretja četrtina 16. stol., 1570, 17. stol., prva polovica 18. stol., 1703, 1737

Cerkev stoji severno nad vasjo Bogo, na griču Taber (Tabor).

Bogo - Pil

zadnja četrtina 17. stol., 1676

Križ stoji severovzhodno od zaselka Tabor.

Bogo - Pil na Prpili

druga četrtina 18. stol., 1740

Znamenje stoji na severnem robu gručaste vasi, desno ob stezi proti Taboru.

Bogo - Protiturški tabor Taber

16. stol., 18. stol., 19. stol.

Zaselek Taber z obzidjem iz časov turških vpadov je vrh skalne vzpetine Taber, severozahodno od zaselka Bogo.

Bogo - Zaselek Bogo

19. stol., 20. stol.

Zaselek Bogo je na južnem pobočju Tabra, južno od ceste Vrabče - Štjak.

Brestovica pri Povirju - Domačija Brestovica pri Povirju 10

zadnja četrtina 18. stol., 1794, prva četrtina 20. stol., 1912

Brestovica pri Povirju 10. Domačija stoji v središču vasi, ob domačiji Brestovica pri Povirju 11.

Brestovica pri Povirju - Domačija Brestovica pri Povirju 11

zadnja četrtina 19. stol., 1885

Brestovica pri Povirju 11. Domačija stoji v središču vasi, ob domačiji Brestovica pri Povirju 10.

Brestovica pri Povirju - Pil

zadnja četrtina 18. stol.

Križ stoji ob robu manjšega vaškega trga.

Brestovica pri Povirju - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vaškem trgu, v severozahodnem delu vasi.

Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Jugovzhodno od vasi Brje pri Komnu.

Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne I

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Pokopališče leži zahodno od vasi, v bližini križišča cest za Tublje in Škofe.

Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne II

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Pokopališče leži južno od vasi, v predelu Boršt.

Brje pri Koprivi - Vas

18. stol., 19. stol.

Vas leži v osrednjem delu Krasa, med Koprivo in Tomajem in je dostopna po vaški poti jugovzhodno od Koprive.

Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane I

prazgodovina, rimska doba, srednji vek

Arheološko območje je vzhodno od vasi Dane pri Sežani, ob magistralni cesti Sežana - Senožeče.

Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane II

prazgodovina, rimska doba, srednji vek

Arheološko območje je jugovzhodno od vasi Dane pri Sežani, med avtocesto in magistralno cesto.

Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane III

rimska doba, srednji vek

Arheološko območje je zahodno od vasi Dane pri Sežani in vzhodno od železniške proge proti Novi Gorici.

Dane pri Sežani - Pil

druga četrtina 18. stol., 1736, zadnja četrtina 20. stol., 1983, prva četrtina 21. stol., 2019

Znamenje stoji na manjšem trgu na križišču poti ob vstopu v vas Dane, ob spomeniku NOB.

Dane pri Sežani - Spomenik NOB

druga četrtina 20. stol., 1946, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na križišču poti, v južnem delu vasi.

Dane pri Sežani - Vas

19. stol.

Vas leži na južnem pobočju Grublje, ob vaški poti, ki se od ceste Sežana - Štorje odcepi proti severu.

Divača - Arheološko najdišče pečina Trhlovca

mezolitik, neolitik, bakrena doba, starejša bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba, srednji vek

Večja jama - pečina zahodno od ceste Lokev - Divača in jugozahodno od Divaške jame.

Dobravlje pri Tomaju - Arheološko območje Živčeva ograda

srednji vek

Arheološko območje leži na nekoliko dvignjenem terasnem platoju med Dolnjim in Gornjim Koncem in južno od Srednjega Konca.

Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Dolnji konec

19. stol., 20. stol.

Zaselek leži ob lokalni cesti Štanjel - Štorje, jugozahodno od zaselka Srednji konec.

Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Gornji konec

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek leži jugovzhodno od zaselka Srednji konec.

Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Srednji konec

19. stol., 20. stol.

Zaselek leži ob cesti Štorje - Štanjel, severno med zaselkoma Gornji in Dolnji konec.

Dolenje pri Štjaku - Pil sv. Jožefa

prva četrtina 20. stol., 1909

Kapelica stoji v vzhodnem delu gručaste vasi, ob gospodarskem poslopju domačije Dolenje 7.

Dolenje pri Štjaku - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1483, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži nad dolino Raše, ob vaški poti Kazlje - Štjak.

Dol pri Vogljah - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v zahodnem delu vasi, pri hiši Dol pri Vogljah 8.

Dutovlje - Cerkev sv. Jurija

tretja četrtina 15. stol., 1450, tretja četrtina 16. stol., 1569, druga četrtina 18. stol., 1740

Cerkev stoji sredi vasi Dutovlje, severno ob glavni cesti skozi vas.

Dutovlje - Domačija Dutovlje 111

16. stol., 1587, 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Dutovlje 111. V JZ kraku križišča ceste Nova Gorica - Sežana in vaške poti.

Dutovlje - Križmanova lokovca

19. stol., prva četrtina 21. stol., 2004

Križmanova lokovca je južno ob vaški cesti med vinogradi, južno pod bencinskim servisom, zahodno od odcepa za Godnje.

Dutovlje - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve sv. Jurija.

Dutovlje - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1484, 18. stol., 19. stol.

Vas leži ob regionalni cesti Nova Gorica - Sežana, jugozahodno od Štanjela.

Dutovlje - Velika lokovca

sredina 19. stol., 1851, zadnja četrtina 19. stol., 1890

Vodni zbiralnik leži severovzhodno od vasi Dutovlje, na koncu kolovoza, ki se od glavne ceste Štanjel-Sežana odcepi pri kapelici sv. Roka.

Dutovlje - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Vojaško pokopališče leži južno od Dutovelj in zahodno od ceste Dutovlje - Kreplje, med železniško progo in cesto.

Filipčje Brdo - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži ob cesti, ki se na Križu odcepi od ceste Dutovlje - Sežana proti jugovzhodu.

Godnje - Kal

19. stol., prva četrtina 21. stol., 2013, 2014

Kal je urejen na jugozahodnem robu vasi Godnje, levo ob poti, ki vodi iz Godenj proti Krepljam.

Godnje - Vas

tretja četrtina 13. stol., 1252, 19. stol.

Vas leži ob krajevni cesti, ki se pred Dutovljami odcepi od ceste Sežana - Nova Gorica.

Gorenje pri Divači - Arheološko najdišče Spodmol v Osojnici

neolitik, bakrena doba, bronasta doba

Vhod v jamo je na pobočju Starega tabora, južno od Povirja.

Gorenje pri Divači - Arheološko območje Mikuže

rimska doba

Arheološko območje leži v predelu velikih kamnitih grobelj in ograd jugozahodno od vasi, danes ločeno z železniško progo.

Gorenje pri Divači - Hiša Gorenje 14

zadnja četrtina 18. stol.

Gorenje pri Divači 14. V središču vasi.

Gorenje pri Divači - Vas

18. stol., 19. stol.

Vas leži ob severnem vznožju Gabričja, med cesto in železnico Divača - Sežana in je dostopna po odcepu z glavne ceste Sežana - Divača proti jugu.

Gradišče pri Štjaku - Arheološko območje Pod Hrbcem

prazgodovina

Arheološko območje je severno od vasi Razguri, ob cesti Vrabče - Gradišče pri Štjaku.

Gradišče pri Štjaku - Prazgodovinsko gradišče

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče obsega vas Gradišče pri Štjaku na vrhu hrbta Vrhe.

Gradnje pri Avberju - Ruševine cerkve sv. Janeza Krstnika

srednji vek

Ruševine cerkve ležijo tik pod cesto Avber - Gradnje, zahodno od Gradenj, znotraj večje kamnite ograde.

Gradnje pri Avberju - Vas

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži na severnem delu Krasa, jugovzhodno od vasi Avber.

Grahovo Brdo - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži severovzhodno od Sežane, ob stranski cesti, ki se od lokalne ceste Sežana - Senožeče odcepi proti severozahodu.

Griže pri Sežani - Ambient domačije Griže 7

18. stol., 1717, 1735, 1790, 19. stol.

Ambient domačije Griže 7 je na severnem robu vasi Griže.

Griže pri Sežani - Cerkev sv. Martina

16. stol., prva četrtina 17. stol., 1613, tretja četrtina 17. stol., 1652, 19. stol.

Cerkev stoji v ogradi s pokopališčem, vzhodno od vasi Griže.

Griže pri Sežani - Gradišče Stare ograde

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče je na nizki kopasti vzpetini v južnem slemenskem podaljšku Vrhov, severovzhodno od vasi Griže.

Griže pri Sežani - Vas

tretja četrtina 14. stol., 1370, 18. stol., 19. stol.

Vas leži na pobočju Boršta, nad dolino Raše, ob vaški poti, ki se odcepi od ceste Štorje - Podnanos.

Griže pri Sežani - Znamenje Na ovinku

druga polovica 19. stol.

Znamenje stoji v bregu nad cesto jugozahodno od vasi, na ostrem ovinku ceste Štorje-Griže.

Hribi pri Štjaku - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži nad dolino Raše, med potokoma Globočakom in Zabrdnikom, ob poti, ki se proti vasi odcepi v Mahničih.

Jakovce - Vas

19. stol.

Vas leži na vzhodnem pobočju Tabora, nad zgornjo Vipavsko dolino, ob vaški poti, ki se južno od Vrabč odcepi od ceste Vrabče - Senožeče.

Kazlje - Arheološko najdišče Zaleskovje

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče leži jugovzhodno od vasi Kazlje, v razcepu kolovoza, ki vodi s križišča - odcep poti na Štjak - proti jugu.

Kazlje - Cerkev sv. Lovrenca

prva četrtina 17. stol., 1605-1606, sredina 18. stol., 1746, 1774, prelom 18. stol. in 19. stol., druga polovica 19. stol., 1864

Cerkev stoji v zaselku Britih, jugovzhodno od Kazelj, ob poti Kazlje-Štorje.

Kazlje - Gradišče Vahta

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na nizki vzpetini severno od vasi Kazlje, v slemenskem nizu na levem bregu Raše.

Kazlje - Križmanova kapelica

prva četrtina 20. stol.

Niša je na obcestni fasadi domačije Kazlje 9 v Zgornjem koncu.

Kazlje - Odankina kapelica

prva polovica 20. stol.

Kapelica je prislonjena v obcestni zid domačije Kazlje 12, v Zgornjem koncu.

Kazlje - Okrajska kapelica

tretja četrtina 18. stol., 1774

Znamenje stoji v osrednjem delu vasi, na odcepu vaške steze od Kudrov proti Spodnjemu koncu.

Kazlje - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1959, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v jugovzhodnem delu naselja, na robu zaselka Zgornji Konec, severno od hiše Kazlje 5.

Kazlje - Zaselek Britih

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek je ob cesti Štorje - Štanjel, jugovzhodno od zaselka Zgornji konec.

Kazlje - Zaselek Dolnji konec

19. stol., 20. stol.

Zaselek je severno od ceste Štanjel - Štorje, ob poti v dolino Raše.

Kazlje - Zaselek Kudrov kraj

19. stol., 20. stol.

Zaselek je severno od ceste Štanjel - Štorje, ob poti do zaselka Dolnji konec.

Kazlje - Zaselek Zgornji konec

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek je ob cesti Štanjel - Štorje, zahodno od zaselka Britih.

Kopriva - Arheološko najdišče Ajdovska vas in sv. Lovrenc

pozna bronasta doba, zgodnja rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko najdišče je vzhodno od vasi Kopriva in obsega ledine Selo, Šekovec, Poreber, Sv. Lovrenc, Merišče, Za cerkev.

Kopriva - Cerkev sv. Elije

prva četrtina 19. stol., 1802-1823, tretja četrtina 19. stol., 1853-1854

Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi Kopriva.

Kopriva - Pil pri Krepah

prva četrtina 20. stol., 1901

Znamenje stoji na skrajnjem severovzhodnem delu vasi, desno ob robu ceste iz Štanjela proti Sežani.

Kopriva - Pil pri Markotovih

20. stol., 1900

Znamenje stoji v vrzeli znotraj dolgega visokega kamnitega obcestnega zidu, v južnem delu vasi.

Kopriva - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v jugovzhodnem delu naselja, v bližini hiše Kopriva 21.

Kopriva - Vas

prva četrtina 13. stol., 1200, 18. stol., 19. stol.

Vas leži vzhodno ob cesti in železnici Nova Gorica - Sežana, južno od Štanjela.

Kosovelje - Gradišče Gradina

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na nizki vzpetini Gradina severozahodno od Kosovelj.

Kosovelje - Hiška v Tilhovi dolinici

zadnja četrtina 19. stol.

Hiška je na robu dolinice severno od vasi Kosovelje, južno od vrtače Danšči dol.

Kosovelje - Lokva

19. stol.

Lokev je v dolinici severovzhodno od vasi Kosovelje.

Kosovelje - Marinčna hiška v ogradi Zančevki

zadnja četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2014

Hiška je severozahodno od vasi Kosovelje.

Kosovelje - Spominsko znamenje NOB

tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na vaškem trgu sredi vasi.

Kosovelje - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži v vzhodnem delu Komenskega Krasa, med Pliskovico, Gabrovico pri Komnu in Skopim.

Kosovelje - Vojaška kapela iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Kapela stoji zahodno od ceste Krajna vas - Kosovelje, jugozahodno od Kosovelj.

Krajna vas - Cerkev sv. Neže

pozni srednji vek, tretja četrtina 18. stol., 1768-1771, prva četrtina 21. stol., 2009

Cerkev stoji v cerkveni ogradi, na vzpetini severovzhodno nad vasjo.

Krajna vas - Pil

prva četrtina 20. stol., 1903

Znamenje stoji na zahodnem robu vasi, na glavnem vaškem trgu pri spomeniku NOB.

Krajna vas - Rimskodobna naselbina V grižcah

rimska doba

Naselbina je stala na nizki vzpetini sredi kraške planote, severno od Krajne vasi.

Krajna vas - Spomenik NOB

druga četrtina 20. stol., 1947, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v križišču cest, v zahodnem delu gručaste vasi.

Krajna vas - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži na Krasu, ob lokalni cesti, ki se od ceste Dutovlje - Gorjansko odcepi proti severu.

Kregolišče - Vas

19. stol.

Vas leži ob stranski poti, ki se pred Brjami pri Komnu odcepi od ceste Dutovlje - Gorjansko in vodi proti Volčjemu Gradu.

Kreplje - Cerkev sv. Notburge

18. stol.

Cerkev stoji v severovzhodnem delu vasi.

Kreplje - Kapelica

zadnja četrtina 19. stol., 1878

Kapelica je postavljena desno ob cesti, ki pelje iz Dutovelj proti Repentaboru pred prvim odcepom v vas Kreplje.

Kreplje - Vas

prva četrtina 15. stol., 1400, 19. stol.

Vas leži ob cesti Dutovlje - Repentabor, vzhodno od železnice Sežana - Nova Gorica.

Križ pri Sežani - Arheološko območje Na Križu in Velike njive

srednji vek

Arheološko območje leži ob poti iz Križa v Filipčje Brdo. Cerkev naj bi stala na mestu vrtačaste vdolbine južno od ceste.

Križ pri Sežani - Cerkev sv. Križa

sredina 15. stol., 1450, sredina 17. stol., 1649, 1651-1656, prva četrtina 18. stol., 1722

Cerkev stoji v cerkveni ogradi južno pod vasjo, ob cesti Križ-Šmarje.

Križ pri Sežani - Komunska kašča

zadnja četrtina 18. stol., 1777

Kašča stoji ob cerkvi na J robu vasi.

Križ pri Sežani - Pil na Dolenji Gorici

tretja četrtina 19. stol., 1866, zadnja četrtina 20. stol., 1986

Znamenje je postavljeno v zid ob cesti pri hiši Križ 178.

Križ pri Sežani - Vas

prva četrtina 15. stol., 1400, 19. stol.

Vas leži ob cesti Sežana - Nova Gorica, jugovzhodno od Tomaja.

Krtinovica - Gradišče Na hribu

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na nizkem kopastem hribu nad vasjo Krtinovica, ki zaključuje slemenski niz Vrhov na zahodu in je obenem primeren za nadzor prehodov iz doline Raše v dolino Branice.

Krtinovica - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Spomenik stoji jugozahodno od vasi Krtinovica, ob mostu čez Rašo.

Krtinovica - Vas

19. stol.

Vas leži na pobočju nad dolino Raše, pod Krtinskim hribom, ob vaški poti, ki se odcepi od ceste Štjak - Štanjel.

Lipica - Ambient kobilarne

zadnja četrtina 16. stol., 1580, 17. stol., prva polovica 18. stol.

Upravno, gospodarsko in bivalno središče kobilarne je na zahodnem robu vzpetine v centralnem delu posesti, ob izteku lokavškega in tržaškega drevoreda.

Lipica - Arheološko najdišče Meandrast spodmol

prazgodovina

Spodmol leži pribl. 300 m severno od maloobmejnega prehoda Gropada, v severovzhodnem delu Velike Udornice.

Lipica - Fontana

prva četrtina 18. stol., 1706

Fontana stoji v Dolini, vzhodno od ceste, ki skozi drevored vodi proti Sežani.

Lipica - Graščina z Galerijo Avgusta Černigoja

prva četrtina 18. stol., prva četrtina 19. stol., 1817, zadnja četrtina 20. stol., 1988

Lipica 5, 7. Objekt je ključni in izhodiščni objekt starega grajenega jedra Kobilarne Lipica, zahodno ob izteku Tržaškega drevoreda.

Lipica - Hlev 9 in 10

prva četrtina 19. stol., 1819

Hlev stoji južno od upravnega središča Kobilarne Lipica, ob nekdanji cesti proti Trstu, vzhodno ob Tržaškem drevoredu.

Lipica - Hlevi in jahalnica Na Borjači

tretja četrtina 19. stol., 1852, 1856, prva polovica 20. stol.

Hlevski kompleks z jahalnico je jugovzhodno od upravnega središča Kobilarne Lipica.

Lipica - Hotel Klub

zadnja četrtina 20. stol., 1981

Lipica 16A. Hotel Klub stoji na pobočju zahodno ob izteku tržaške poti v Kobilarno Lipica, pred upravnim središčem.

Lipica - Jubilejni hlev

zadnja četrtina 19. stol., 1899, zadnja četrtina 20. stol., 1998-1999

Lipica 18, 19. Hlev stoji ob hipodromu, jugovzhodno od upravnega središča Kobilarne Lipica.

Lipica - Kapela sv. Antona Padovanskega

17. stol., 19. stol.

Lipica 2. Kapela stoji med upravnim središčem Kobilarne Lipica in hlevskim kompleksom Na Borjači.

Lipica - Kapelica Lurške Matere božje

19. stol.

Znamenje stoji v večji vrtači, jugozahodno od starega jedra kobilarne.

Lipica - Kobilarna Lipica

zadnja četrtina 16. stol., 1580, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Matični prostor Kobilarne Lipica obsega planoto na robu matičnega Krasa, južno od Sežane, ob italijanski meji poleg vasi Lokev.

Lipica - Kraška kulturna krajina

Kraška kulturna krajina se razteza zunaj mejnega suhozida Kobilarne Lipica, ob italijanski meji, zahodno od vasi Lokev.

Lipica - Ledenica

19. stol.

Ledenica stoji v predelu Dovčiči, vzhodno od starega jedra kobilarne.

Lipica - Mejne oznake

prva četrtina 19. stol., 1817

Mejniki stojijo zahodno od hotela Klub ob suhem zidu, ki omejuje posestvo.

Lipica - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXII

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejni kamen je v suhozidni meji vzhodno od posestva Lipica in južno od istoimenskega kamnoloma.

Lipica - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXIII

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejni kamen je ob desnem robu ceste Lokev-Bazovica, vzhodno pred odcepom za Lipico.

Lipica - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXIV

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejnik označuje mejo med parcelami 515 in 593/1 k. o. 2459-Lokev ter 1752/38 k. o. 2458-Bazovica.

Lipica - Stara depandansa

18. stol., druga četrtina 20. stol., 1937, prva četrtina 21. stol., 2011

Lipica 4 in 6. Stavba stoji v delu starega grajenega jedra Kobilarne Lipica, na desni strani zaprtega dvorišča, omejenega z Graščino in Velbanco.

Lipica - Velbanca

prva četrtina 18. stol., 1703

Velbanca stoji v delu starega grajenega jedra Kobilarne Lipica, nasproti vhodnega portala zaprtega dvorišča, ob Graščini.

Lokev - Ambient cerkve sv. Mihaela

zadnja četrtina 17. stol., 1698, sredina 19. stol., 1832, 1858

Ambient stoji na platoju ob osrednjem vaškem trgu.

Lokev - Arheološko najdišče jama Vilenica

bakrena doba

Jama Vilenica leži vzhodno od ceste Sežana - Lokev, na sredini poti med odcepom za Lipico.

Lokev - Arheološko najdišče Pod Strničnikom I

bronasta doba

Arheološko najdišče obsega vrtačo med magistralno cesto Divača - Lokev in železniško progo Divača - Kozina, severovzhodno od vasi Lokev.

Lokev - Arheološko najdišče Pod Strničnikom II

bronasta doba

Arheološko najdišče obsega vrtačo med magistralno cesto Divača - Lokev in železniško progo Divača - Kozina, severovzhodno od vasi Lokev.

Lokev - Arheološko najdišče Ravni I

bronasta doba

Arheološko najdišče obsega vrtačo vzhodno od magistralne ceste Divača - Lokev, severovzhodno od vasi Lokev.

Lokev - Arheološko najdišče Ravni II

bronasta doba

Arheološko najdišče obsega vrtačo vzhodno od magistralne ceste Divača - Lokev in severovzhodno od vasi Lokev.

Lokev - Arheološko najdišče Tabor

prazgodovina

Arheološko najdišče leži v središču vasi in obsega prostor vzhodno od kapele Marije pomočnice.

Lokev - Beneški stolp

zadnja četrtina 15. stol., 1487, druga četrtina 19. stol., 1830

Beneški stolp stoji na trgu sredi vasi Lokev, ob župnijski cerkvi sv. Mihaela in kapeli Marije Pomočnice.

Lokev - Cerkev sv. Mihaela

prva četrtina 17. stol., 1613, tretja četrtina 17. stol., 1658, zadnja četrtina 19. stol., 1876, druga četrtina 20. stol., 1942-1943

Cerkev stoji sredi vaškega trga v Lokvi.

Lokev - Domačija Lokev 138

druga polovica 17. stol.

Lokev 138. Domačija stoji ob cesti v J delu jedra vasi.

Lokev - Gradišče Klemenka

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na skoraj ravnem platoju vrha Klemenka, severno od vasi Lokev.

Lokev - Gradišče Ozidje

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na skalnem robu vzhodno nad jamo Vilenico, severno od vasi Lokev.

Lokev - Gradišče Stari tabor

železna doba, rimska doba

Gradišče leži na naravno zelo dobro zavarovani in dominantni vzpetini v hribovskem masivu med Lokvijo in Sežano. Dostopno je s stare (morda rimskodobne) poti iz Lokve v Sežano.

Lokev - Kaluža

zadnja četrtina 19. stol., 1894 (omemba)

Kaluža je v jedru vzodnega dela Lokavcev, sredi predela Gurnja vas ali Britof.

Lokev - Kapela Marije Pomočnice

druga četrtina 15. stol., 1426

Kapela stoji znotraj cerkvene ograde župnijske cerkve sv. Mihaela v Lokvi.

Lokev - Komunska štirna pri Mjvlči

druga četrtina 19. stol., 1844

Vodnjak se nahaja na severovzhodnem delu vasi Lokev, pod pobočjem hriba Klemenka.

Lokev - Komunska štirna pri Mrlovih

19. stol. (domnevno), prva polovica 20. stol.

Vodnjak se nahaja na severozahodnem delu Lokve, v Dulanji vasi, pri domačiji s hišnim imenom Mrlovi, Lokev 30, in ob gozdni stezi, ki vodi proti Ozdiju in Staremu Tabru (Grahovšče).

Lokev - Komunska štirna pri Štoki

zadnja četrtina 18. stol., 1787, zadnja četrtina 19. stol., 1887

Vodnjak stoji ob nekdanji poljski poti, ki poteka v smeri SV–JZ, na južnem obrobju vasi Lokev, zahodno od vaškega jedra, v bližini prometnice Bazovica–Divača.

Lokev - Komunska štirna Stanka

prva četrtina 19. stol., 1819 (omemba), prelom 19. stol. in 20. stol. (domnevno), prelom 20. stol. in 21. stol., 1998, 2001

Vodnjak je na zahodnem delu vasi Lokev, severno od bencinske črpalke, ob poljski poti, ki poteka v smeri jugozahod– severovzhod.

Lokev - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXI

prva četrtina 19. stol., 1818

Kamen označuje stičišče med parcelami 1868/83 in 1868/82 v katastrski občini 2458-Bazovica, ter parcelami 226/6 in 145/61 v katastrski občini 2459-Lokev.

Lokev - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXV

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejni kamen je postavljen na severnem pobočju vzpetine Jirmanec.

Lokev - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek XXVI

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejni kamen je postavljen na vzpetini Jirmanec, levo ob poti, ki vodi do bližnje planinske koče na Kokoši.

Lokev - Muzejska zbirka Vojaški muzej Tabor Lokev

Zbirka je razstavljena v treh nadstropjih obnovljenega obrambnega Beneškega stolpa.

Lokev - Novi kal

prva četrtina 20. stol., 1904

Novi kal leži v severnem delu vasi Lokev, v bližini pršutarne.

Lokev - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1955, prva četrtina 21. stol., 2000, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v parku pred Taborom, v središču Lokev.

Lokev - Vas

15. stol., druga četrtina 17. stol., 1636, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas, ki je bila že v srednjem veku pomembna mitninska postaja goriških grofov, se je razvila ob glavni prometni povezavi celine z morjem. Leži na Krasu, ob cesti Divača - Bazovica.

Lokev - Villa rustica Merišče

rimska doba

Ostanki rimskodobne vile ležijo na pobočju jugozahodno od vasi Lokev.

Mahniči - Cerkev sv. Kancijana

17. stol.

Cerkev stoji vzhodno od vasi Mahniči.

Mahniči - Trudnov pil

19. stol.

Kapelica stoji jugovzhodno od vasi, desno ob cesti, ki pripelje iz Kazelj.

Mahniči - Vas

19. stol.

Vas leži v dolini Raše, ob vznožju hrbta Vrhe, ob cesti Štjak - Kazlje.

Majcni - Vas

19. stol.

Vas leži južno pod vzpetino Sv. Mihael, ob cesti Štorje - Štjak.

Merče - Arheološko najdišče Bestažovca

neolitik

Jama Bestažovca leži jugozahodno od vasi Merče, na pobočju hriba Sedovnik. Prvotni vhod je morda v Velikem spodmolu.

Merče - Arheološko najdišče Veliki spodmol

prazgodovina

Vhod v Veliki spodmol se odpira jugozahodno od vasi Merče, na pobočju hriba Sedovnik.

Merče - Cerkev sv. Andreja

16. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1779, druga četrtina 19. stol., 1836-1838, prva četrtina 20. stol., 1902

Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča severno od vasi Merče, ob cesti Sežana-Povir.

Merče - Domačija Merče 3

18. stol., 1794, 19. stol.

Merče 3. Domačija leži desno ob cesti, na severnem robu (začetku) vasi.

Merče - Rimskodobna naselbina Merišče

rimska doba

Ostanki naselbine ležijo na nizkem platoju severovzhodno od cerkve sv. Andreja pri Merčah. Najdišče je obdano s kraškimi vrtačami.

Merče - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži vzhodno pod vznožjem Zidovnika, južno od ceste in železniške proge Divača - Sežana.

Nova vas pri Štjaku - Zaselek

19. stol.

Zaselek leži v dolini Raše, ob kolovozu, ki se od ceste Vipava - Štanjel odcepi proti Kazljam.

Orlek - Kapelica pri Huslih

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kapelica stoji v križišču vaških poti v južnem delu vasi.

Orlek - Mejni kamen med mestom Trst in gospostvom Švarcenek III

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejnik stoji jugozahodno od Orleka na meji med pacelama 3745/578 in 3429/5, obe k.o. Sežana ter 2504/2 in 1921/3, obe k.o. Trebče, desno ob poti, ki teče vzporedno z železnico in vodi proti meji z Italijo.

Orlek - Počivališče Pri križu

zadnja četrtina 19. stol., 1899

Počivališče s križem je urejeno jugovzhodno od Sežane, ob cesti med Sežano in Orlekom.

Orlek - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severozahodnem delu vasi.

Orlek - Vas

19. stol.

Vas leži na zahodnem pobočju Rudne, jugozahodno od Sežane tik ob italijanski meji.

Plešivica pri Sežani - Arheološko najdišče Tavčarjeva jama

bronasta doba

Kraška jama s horizontalnim dostopom leži na dnu večje vrtače, jugozahodno od vasi Plešivica.

Plešivica pri Sežani - Cerkev Marijinega Vnebovzetja

16. stol., druga četrtina 17. stol., 1642-1645, 19. stol., 1808, 1863, prva četrtina 20. stol., 1902

Cerkev stoji na hribu severovzhodno od vasi Plešivica.

Plešivica pri Sežani - Vas

tretja četrtina 13. stol., 1252, prva četrtina 15. stol., 1400, 19. stol.

Vas leži južno od železniške proge Trst - Ljubljana, ob cesti, ki se od glavne ceste Sežana - Divača proti jugu odcepi med Merčami in Povirjem.

Pliskovica - Arheološko najdišče v Doktorjevi ogradi

bronasta doba

Arheološko najdišče leži severno od Pliskovice, sredi kraške gmajne in v neposredni bližini stare poti iz Pliskovice v Gabrovico.

Pliskovica - Cerkev sv. Tomaža

zadnja četrtina 15. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1878

Cerkev stoji v severovzhodnem delu vasi Pliskovica.

Pliskovica - Domačija Pliskovica 11

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Pliskovica 11. Domačija leži na južnem robu vasi.

Pliskovica - Griža na Mukočevi gmajni na Marinkini

zadnja četrtina 19. stol.

Griža je jugozahodno od vasi Pliskovica.

Pliskovica - Griža v Drejkavi ogradi

prva četrtina 20. stol.

Griža je v veliki in prostrani nekdaj Drejkavi ogradi, severno od vasi Pliskovica.

Pliskovica - Hiška na Mukočevi gmajni na Marinkini

zadnja četrtina 19. stol.

Hiška je na severnem robu Mukočeve gmajne, jugozahodno od vasi Pliskovica.

Pliskovica - Hiška v Drejkavi ogradi

prva četrtina 19. stol., sredina 20. stol.

Hiška je severno od vasi Pliskovica, na severnem robu Drejkove ograde.

Pliskovica - Kamniti zid njive na Ogradah

prva polovica 19. stol.

S suhim zidom ograjena njiva je severno od vasi Pliskovica.

Pliskovica - Spomenik NOB v Britihu

druga četrtina 20. stol., 1947, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severnem delu vasi, ob cesti na jugozahodnem robu Britiha.

Pliskovica - Vas

prva četrtina 16. stol., 1523, 18. stol., 19. stol.

Vas leži ob lokalni cesti, ki se tik pred vasjo odcepi od ceste Dutovlje - Gorjansko in vodi proti Komnu.

Podbreže - Skedenj Podbreže 13

zadnja četrtina 18. stol., 1795

Podbreže 13. Leži v jedru vasi.

Podbreže - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol., 20. stol.

Vas leži na zahodnem vznožju Žbovnice, ob vaški poti, ki se od glavne ceste Sežana - Senožeče odcepi jugozahodno od Štorij.

Poljane pri Štjaku - Pil na polju

tretja četrtina 18. stol., 1762

Znamenje stoji severno od vasi, vzhodno ob cesti, ki pelje v vas.

Poljane pri Štjaku - Vas

19. stol.

Vas leži pod hrbtom Vrhe, južno pod cesto Vrabče - Štjak.

Ponikve pri Sežani - Arheološko najdišče Jama Tropčica

prazgodovina

Vhod v jamo se odpira nekaj metrov severno od kolovozne poti, na samem robu gozda.

Ponikve pri Sežani - Domačija Ponikve 17

18. stol., 19. stol.

Ponikve 17. Domačija leži ob križišču dovozne poti v vas, v Fabjanskem Koncu.

Ponikve pri Sežani - Vas

18. stol., 19. stol.

Vas leži ob cesti Štorje - Štanjel, na južnem pobočju Hriba, med Avberjem in Štanjelom.

Povir - Arheološko najdišče Tabor

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Tabor (z vrhovi: Tabor, Strmca, Ravni vrh) s pobočji in severnim vznožjem, do vasi Povir.

Povir - Cerkev sv. Jakoba

18. stol.

Cerkev stoji sredi vasi Povir, severno od železniške proge.

Povir - Cerkev sv. Petra

17. stol., 1623-1663, zadnja četrtina 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1903

Cerkev stoji v zaselku Britof zahodno pred vasjo Povir.

Povir - Domačija Povir 68

zadnja četrtina 16. stol., 1575, 1581, zadnja četrtina 18. stol., 1791

Povir 68. Domačija leži ob cerkvi sv. Petra in Pavla in župnišču.

Povir - Rimskodobna naselbina Debeli kamen

rimska doba

Arheološko najdišče obsega travniške ograde severno od vasi Povir in zahodno od kolovoza, ki vodi iz Povirja v Žirje.

Povir - Rimskodobna naselbina Merišče

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje na obeh straneh ceste in železnice, med Povirjem in Gorenjem.

Povir - Šola

prva četrtina 20. stol., 1902

Povir 73. Šola stoji v severozahodnem delu vasi, vzhodno od župnijske cerkve.

Povir - Vas

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži južno od glavne ceste Sežana - Divača.

Povir - Župnijsko središče

zadnja četrtina 14. stol., sredina 15. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Župnijsko središče (zaselek Britof) je zahodno od jedra Povirja.

Prelože pri Lokvi - Kapelica Matere božje

zadnja četrtina 19. stol., 1896

Kapelica stoji ob križišču vaških poti, med drevesoma, na severozahodnem robu vasi.

Prelože pri Lokvi - Kapelica sv. Jurija

prva četrtina 19. stol. (omemba)

Znamenje stoji ob križišču dveh poljski poti iz Prelož, ki se tu združita v pot proti Lokvi.

Prelože pri Lokvi - Komunska štirna Na placi

prva četrtina 20. stol., 1903

Vodnjak stoji na osrednjem vaškem trgu, ob hiši Prelože 21.

Prelože pri Lokvi - Vas

19. stol.

Vas leži na pobočju Golca, ob vaški poti, ki se iz Lokve odcepi proti jugovzhodu.

Pristava pri Štjaku - Vas

19. stol.

Vas leži nad dolino Raše, ob vaški poti, ki se pred Mahniči odcepi od ceste Štjak - Kazlje proti severovzhodu.

Raša - Domačija Raša 1

19. stol.

Raša 1. Domačija stoji v dolini Raše, ob kolovozu, ki se odcepi od ceste Vipava - Štanjel in vodi proti Kazljam.

Ravnje - Ravenski pil

sredina 19. stol.

Kapelica stoji severovzhodno nad Ravnjami, desno ob poti proti Selu in Štjaku.

Razguri - Cerkev sv. Ane

prva polovica 17. stol., druga četrtina 19. stol., 1847

Cerkev stoji v ogradi, na rahli vzpetini ob križišču cest Štjak-Vrabče-Razguri, severovzhodno nad vasjo Razguri.

Razguri - Vas

19. stol.

Vas leži na hrbtu Vrhe, med grapama hudournikov Kranjšek in Globočak, jugovzhodno od ceste Vrabče - Štjak.

Sela pri Štjaku - Vas

19. stol.

Vas leži nad dolino Raše, na južnem pobočju hrbta Vrhe, zahodno od ceste Štorje - Podnanos.

Selo pri Štjaku - Arheološko najdišče v vzhodnem delu vasi

rimska doba

Arheološko najdišče obsega vzhodni del vasi.

Selo pri Štjaku - Arheološko območje V Zakotku

rimska doba

Arheološko območje leži zahodno od vasi, na ledini imenovani V Zakotku.

Selo pri Štjaku - Utrdba Tabrin

pozni srednji vek

Ostanki utrdbe so na skrajnem severovzhodnem pomolu slemena, ki od Sela pada v dolino Trebižanskega potoka.

Selo pri Štjaku - Vas

zadnja četrtina 12. stol., 1180, tretja četrtina 15. stol., 1460, 19. stol.

Vas leži na hrbtu Vrhe, ob vaški poti, ki se od ceste Štjak - dolina Raše odcepi zahodno od Štjaka.

Selo pri Štjaku - Znamenje

zadnja četrtina 19. stol., 1884

Znamenje stoji jugovzhodno od vasi, v križišču poti proti vasi.

Senadolice - Domačija Senadolice 1

19. stol.

Domačija stoji severozahodno od vasi, ob nekdanji glavni cesti Sežana - Senožeče.

Senadolice - Vas

19. stol.

Vas leži pod pobočjem Selivca, ob glavni cesti Sežana - Senožeče, med Štorjami in Senožečami.

Šepulje - Cerkev sv. Antona

tretja četrtina 15. stol., 1470, sredina 16. stol., druga četrtina 17. stol., 1641-1642, druga četrtina 18. stol., 1737

Cerkev stoji v cerkveni ogradi, na samem, jugovzhodno od vasi Šepulje.

Šepulje - Turkov pil

druga četrtina 19. stol., 1849, zadnja četrtina 20. stol., 1987

Znamenje stoji sredi vasi na mestu, kjer se pot odcepi k domačiji Turkovih, Šepulje 6.

Šepulje - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži vzhodno od regionalne ceste Sežana - Nova Gorica, med Tomajem in Križem.

Sežana - Arheološko najdišče Brdo

rimska doba

Arheološko najdišče leži na severnem vznožju Tabora, ob stari poti iz Repentabora proti vzhodu. Danes stisnjeno med železnico in avtocesto. Dostopno po poti iz Sežane mimo pokopališča.

Sežana - Arheološko najdišče Jama Malanca

bronasta doba

Jama leži v sredini Gropajske gmajne, zahodno od ceste Sežana - Lokev.

Sežana - Arheološko najdišče Tabor

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, srednji vek

Leži na grebenastem hribu severozahodno nad Sežano.

Sežana - Bazovska cesta

druga četrtina 19. stol., 1835

Cesta se v bližini gasilskega doma v Sežani odcepi od ceste Sežana - Lipica in gre naravnost v smeri Bazovice.

Sežana - Bencinska črpalka

tretja četrtina 20. stol., 1953-1954, prva četrtina 21. stol., 2000

Bencinska črpalka je stala ob regionalni cesti Ljubljana-Trst, v osi Kolodvorske ulice, ki vodi do vhoda na železniško postajo.

Sežana - Bolnišnica Sežana

sredina 20. stol.

Cankarjeva ulica 2, 4, 6, 8, 10. Bolnišnični kompleks leži na zahodnem robu historičnega naselja Sežana, na strmem kraškem pobočju severno od Partizanske ceste, glavne prometnice, ki poteka skozi naselje v smeri zahod/vzhod.

Sežana - Botanični vrt

druga četrtina 19. stol.

Park se razprostira v severovzhodnem delu Sežane, zahodno nad cesto in železniško progo Sežana-Nova Gorica.

Sežana - Cerkev sv. Martina

prva četrtina 16. stol., 1509, tretja četrtina 17. stol., 1673, zadnja četrtina 18. stol., 1794, zadnja četrtina 19. stol., 1889

Cerkev stoji na Trgu osvoboditve, ob cesti v jedru Sežane.

Sežana - Cesarska štirna

tretja četrtina 19. stol., 1857

Štirna stoji v bregu nad železniško progo proti Divači, severovzhodno od Sežane.

Sežana - Domačija Partizanska 58

19. stol.

Partizanska cesta 58. Domačija leži v zahodnem delu mesta.

Sežana - Domačija Partizanska 74

19. stol.

Partizanska cesta 74. Domačija leži na skrajnem zahodnem robu mesta.

Sežana - Fontalon

prva četrtina 19. stol., tretja četrtina 19. stol.

Fontalon je pod nekdanjo avtobusno postajo, nasproti občinske stavbe.

Sežana - Graščina

druga polovica 18. stol., 1798, prva četrtina 19. stol., 1824

Partizanska cesta 39, 41. Graščina stoji ob glavni cesti proti mejnemu prehodu Fernetiči, nekdanji cesarski cesti med Dunajem in Trstom.

Sežana - Hiša Partizanska 59

19. stol.

Partizanska cesta 59. Hiša stoji v zahodnem delu mesta, ob cesti.

Sežana - Hiša Vojkova 1

19. stol.

Vojkova ulica 1. Hiša stoji v zahodnem delu mesta, na levi strani ceste, ki vodi proti mejnemu prehodu.

Sežana - Hotel Triglav

prva četrtina 19. stol., 1805

Partizanska cesta 1. Hotel s spremljajočimi objekti stoji ob cesti proti Trstu, na vzhodnem vstopu v naselje.

Sežana - Jamska postojanka Jama v Partu pri ogradi

prazgodovina

Jamska postojanka je zahodno od ceste Sežana - Lokev in jugozahodno od zadnjih stavb v Stari smodnišnici.

Sežana - Jamska postojanka Pečina Krnavice

prazgodovina

Jamska postojanka leži tik ob cesti iz Sežane v Lokev, pri Stari smodnišnici.

Sežana - Jamska postojanka v Dolu

paleolitik

Jamska postojanka se nahaja na Orleški gmajni, južno od ceste iz Sežane v Orlek, na južnem obrobju udorne doline Dol.

Sežana - Jedro naselja

zadnja četrtina 11. stol., 1083, 18. stol.

Jedro naselja leži na prevalu pod Taborom ter Veliko in Malo planino, ob cesti in železnici Ljubljana - Trst.

Sežana - Mahorčičeva domačija

18. stol., 19. stol., 1861

Partizanska cesta 12, 12A, 12B, Trg osvoboditve 2, Prečna ulica 1, 3, 5, Sejmiška pot 1A. Poslopja so zahodno od župnijske cerkve sv. Martina.

Sežana - Mejni kamen med katastrskimi občinami Lokev, Bazovica in Sežana

druga četrtina 17. stol., 1632, prva četrtina 19. stol., 1818

Mejnik stoji na vzhodni strani kolovoza oz. poti, ki je nasproti vhoda v lipiški kamnolom ob asfaltirani prometnici Lokev–Sežana, ki poteka v smeri proti zahodu.

Sežana - Mejni kamen med katastrskimi občinami Lokev, Sežana in Merče

prva četrtina 19. stol., 1818

Mejnik leži na kupu kamenja na vrhu hriba Kislica (516 mnv), na meji med parcelama 1579/1 k.o. Merče in 7/17 k.o. Lokev in k.o. Sežana.

Sežana - Nova štirna

prva četrtina 19. stol., 1822

Štirna je preoblikovana kotanja južno od Sežane in železniške postaje Sežana, na gozdnatem terenu med cestama, ki vodita iz Sežane proti Orleku in proti Bazovici.

Sežana - Občina

zadnja četrtina 20. stol., 1977-1979

Stavba je povezana z vilo Mirassasso (Scaramanga), sedanjo občinsko stavbo, Partizanska cesta 4, stoji v jedru naselja, ob glavni vpadnici, na vogalu pri botaničnem vrtu.

Sežana - Palača Ulica Mirka Pirca 1

tretja četrtina 19. stol., 1857 (domnevno)

Ulica Mirka Pirca 1. Palača se nahaja med nekdanjim vaškim in furmanskim delom naselja, tik ob železniški progi.

Sežana - Polajev stolp

tretja četrtina 19. stol., 1857

Ulica Mirka Pirca. V centru Sežane.

Sežana - Sodišče

zadnja četrtina 19. stol., 1892, 1893

Kosovelova ulica 1 in 3. Palača stoji ob južnem robu središča naselja, na Lužešču, v bližini železniške proge.

Sežana - Spomenik Albertu Grudnu-Blisku

zadnja četrtina 20. stol.

Spomenik stoji v parku pred sodiščem.

Sežana - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v vzhodnem delu mesta Sežana, ob botaničnem vrtu, nasproti hotela Triglav.

Sežana - Spomenik padlim borcem NOV

druga četrtina 20. stol., 1945, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v parku nasproti sodišča, južno od ceste Sežana - Trst.

Sežana - Spomenik Srečku Kosovelu

zadnja četrtina 20. stol., 1976

Spomenik stoji na Bazoviški cesti, pred Ljudsko univerzo, oziroma staro šolo.

Sežana - Spominska plošča enotam IV. armade

zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na cestno fasado TVD Partizan, Bazoviška cesta 11.

Sežana - Spominsko obeležje talcem

druga četrtina 20. stol., 1945, druga svetovna vojna

Obeležje stoji v predelu Vidmaršče, nad naseljem.

Sežana - Stara šola

19. stol., druga četrtina 20. stol., 1945

Bazoviška cesta 9. Šola, zdaj Ljudska univerza, stoji v osrednjem delu mesta.

Sežana - Štirna na Vidmašču

prva četrtina 20. stol. (domnevno)

Štirna je na južnem, razširjenem delu ceste Vidmašče, ki se razteza od železniške proge proti južnemu delu naselja, imenovanem Vas, na stičišču ulic Pod Planino, ulico Stara pot in Ulico talcev.

Sežana - Stršinkova hiška

prva četrtina 20. stol.

Hiška stoji jugovzhodno od nekdanjega mejnega prehoda na Fernetičih.

Sežana - Vila Kolodvorska 7

20. stol.

Kolodvorska 7. Vila stoji v zahodnem delu mesta, pred železniško postajo.

Sežana - Vila Mirassasso

zadnja četrtina 19. stol.

Partizanska cesta 4

Sežana - Vila Partizanska 54

prva četrtina 20. stol.

Partizanska cesta 54. Hiša stoji v zahodnem delu mesta, ob cesti proti mejnemu prehodu Fernetiči.

Sežana - Vili Štok

19. stol.

Partizanska cesta 65, 69, Skladiščna ulica 4. Vili stojita v skrajnem zahodnem delu mesta.

Sežana - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1997, prva svetovna vojna

Pokopališče leži severovzhodno od mesta, pod železniško progo.

Skopo - Cerkev sv. Mihaela

druga četrtina 18. stol., 1727

Cerkev s pokopališčem stoji na nekoliko dvignjenem platoju na severozahodni strani vasi.

Skopo - Domačija Skopo 29

zadnja četrtina 18. stol., 1787, 1796

Skopo 29. Na zahodnem robu vasi Skopo.

Skopo - Domačija Skopo 63

tretja četrtina 19. stol., 1852, 1853, 1860, 1861

Domačija stoji vzhodno ob regionalni cesti Sežana-Nova Gorica, v vzhodnem delu vasi.

Skopo - Gradišče sv. Mihael

pozna bronasta doba, železna doba, zgodnja rimska doba

Gradišče leži na obsežnem kraškem platoju, omejenim z globokimi kraškimi dolinami, severno od vasi Skopo.

Skopo - Pil na Gorici

druga četrtina 18. stol., 1727

Pil stoji v središču vasi Skopo, na glavnem vaškem trgu.

Skopo - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v vzhodnem delu vasi.

Skopo - Tomaževa kapelica

tretja četrtina 19. stol., 1865, zadnja četrtina 20. stol., 1985

Znamenje je prislonjeno ob zatrepni zid hiše Skopo 5 v jugovzhodnem delu vasi.

Skopo - Vas

11. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas leži na Krasu, zahodno od železniške proge Sežana - Nova Gorica in ceste Dutovlje - Štanjel.

Šmarje pri Sežani - Arheološko najdišče sv. Marija

srednji vek

Arheološko najdišče obsega okolico cerkve sv. Marije.

Šmarje pri Sežani - Arheološko območje Šmarska jama

prazgodovina

Arheološko območje leži jugozahodno od vasi in v bližini poti v Dane pri Sežani, v predelu imenovanem Zabačni hrib.

Šmarje pri Sežani - Cerkev Matere božje vnebovzete

prva četrtina 16. stol., 1502, tretja četrtina 17. stol., 1668, prva četrtina 19. stol., 1823

Cerkev stoji sredi opuščenega pokopališča, južno od vasi Šmarje, zahodno ob cesti proti Sežani.

Šmarje pri Sežani - Domačija Šmarje 2

18. stol., 19. stol.

Šmarje 2. Stoji v zaselku pri cerkvi.

Šmarje pri Sežani - Komunska kašča

17. stol., 18. stol., 19. stol.

Kašča stoji ob Marijini cerkvi v Šmarjah pri Sežani.

Šmarje pri Sežani - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severozahodnem delu vasi, ob hiši Šmarje pri Sežani 14.

Šmarje pri Sežani - Ukmarjev pil

tretja četrtina 19. stol., 1868

Kapelica stoji levo ob cesti Štanjel-Sežana, tik za odcepom poti proti Gornjemu koncu vasi Šmarje pri Sežani, ob robu zemljišča Ograda.

Šmarje pri Sežani - Vas

druga četrtina 12. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas leži na južnem pobočju Male Krvice, ob regionalni cesti Sežana - Dutovlje - Nova Gorica, severno od Sežane.

Šmarje pri Sežani - Znamenje

druga četrtina 20. stol., 1932

Znamenje stoji ob odcepu poljske poti, približno 150 m od pokopališča, ob stari vaški poti Šmarje pri Sežani - Dane pri Sežani.

Štjak - Ambient domačij Štjak 15, 17

16. stol., 1530, 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1876

Štjak 15, 17. Stavbni niz stoji ob osrednji komunikaciji v jedru vasi, vzhodno od cerkve sv. Jakoba.

Štjak - Cerkev sv. Jakoba

prelom 13. stol. in 14. stol., 1300, prva četrtina 17. stol., 1603, 18. stol., 19. stol., 1807, 1839, 1866, 1887

Cerkev stoji sredi vasi Štjak.

Štjak - Kamniti križ na pokopališču

18. stol.

Križ je postavljen na pokopališču vasi Štjak, pred mrliško vežico.

Štjak - Kapelica Matere božje

prva četrtina 20. stol., 1908, zadnja četrtina 20. stol., 1999

Kapelica stoji zahodno pred vasjo.

Štjak - Pokopališče

tretja četrtina 19. stol., 1856

Pokopališče leži vzhodno od vasi.

Štjak - Šola

druga četrtina 20. stol., 1937

Štjak 40. Šola stoji v jugozahodnem delu vasi.

Štjak - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1969, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v jugozahodnem delu vasi, v bližini osnovne šole.

Štjak - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1490, 16. stol., 17. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži na vrhu hrbta Vrhe, ob cesti, ki pelje iz Vrabč proti cesti Štanjel - Vipava.

Stomaž pri Štjaku - Arheološko najdišče Pri Cerkvi

rimska doba

Arheološko najdišče obsega predel kamnitih grobelj in ograd ob cerkvi sv. Tomaža, imenovan Pri Cerkvi.

Stomaž pri Štjaku - Cerkev sv. Tomaža

14. stol., 17. stol., druga polovica 19. stol., 1899

Cerkev stoji v obzidani ogradi s pokopališčem zahodno pod vasjo Stomaž pri Štjaku.

Stomaž pri Štjaku - Vas

19. stol.

Vas leži nad dolino Raše, ob vaški poti, ki se odcepi od ceste Štorje - Podnanos proti jugozahodu.

Štorje - Arheološko najdišče sv. Mihael

pozna bronasta doba, železna doba, srednji vek

Arheološko najdišče zaobjema skrajni severozahodni vrh Jeriševega grebena nad levim bregom Raše, severovzhodno od vasi Štorje. Predstavlja začetek niza gradišč na tem delu doline.

Štorje - Cerkev sv. Janeza Krstnika

16. stol., sredina 17. stol., 1665, sredina 19. stol., 1848-1852

Cerkev in ruševine nekdanjega protiturškega tabora so na samem vzhodno pred vasjo Štorje.

Štorje - Domačija Štorje 30

18. stol., 19. stol.

Štorje 30. Domačija leži severno ob glavni cesti skozi vas.

Štorje - Domačija Štorje 32

prva četrtina 19. stol., 1816, zadnja četrtina 19. stol., 1877

Domačija stoji v Štorjah, levo ob glavni, nekdaj furmanski cesti iz Senožeč proti Trstu.

Štorje - Spomenik borcu

tretja četrtina 20. stol., 1972, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob glavni cesti skozi vas, ob hiši Štorje 32, na kateri je bila prvotno spominska plošča.

Štorje - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1959, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severnem delu vasi, v bližini Zadružnega doma.

Štorje - Stara kaplanija pri cerkvi

16. stol., 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Kaplanija leži ob pokopališkem obzidju ob cerkvi v Štorjah.

Štorje - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži na obeh straneh lokalne ceste Sežana - Senožeče, v severovzhodnem delu Krasa.

Tabor pri Vrabčah - Arheološko najdišče Tabor

pozna bronasta doba, železna doba, 15. stol.

Arheološko najdišče obsega območje vasi Tabor, na najvišji točki slemena Vipavskih Brd.

Tabor pri Vrabčah - Cerkev Marijinega darovanja

sredina 17. stol., 1668, prva četrtina 18. stol., 1711, tretja četrtina 19. stol., 1857

Cerkev stoji na griču v vasi Tabor, jugozahodno od vasi Vrabče.

Tabor pri Vrabčah - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1490, 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1910

Vas leži na vrhu istoimenskega hriba, ob vaški poti, ki pripelje skozi Jakovce iz bližnjih Vrabč.

Tomaj - Arheološko najdišče Tabor

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega ploski hrib Tabor in okolico farne cerkve.

Tomaj - Cerkev Device Marije v Britofu

prva polovica 16. stol., sredina 17. stol., 1640, 1644, 1645, 1651, 1655, 1660, 1669, 1674, druga četrtina 18. stol., 1733

Cerkev v ogradi, kjer je bilo pokopališče, stoji na zahodnem robu vasi Tomaj.

Tomaj - Cerkev sv. Petra in Pavla

druga četrtina 17. stol., 1637, druga četrtina 18. stol., 1743, druga četrtina 20. stol., 1928-1930

Cerkev stoji severno nad vasjo Tomaj.

Tomaj - Dom Srečka Kosovela

prva četrtina 20. stol.

Tomaj 39. V skrajnem jugozahodnem delu vasi.

Tomaj - Hadasov pil

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1987

Znamenje stoji v vzhodnem delu vasi, v zidu nekdanjega vinograda domačije Tomaj 79, na križišču poti iz Tomaja v Šepulje ter vaške poti proti Prektaboru.

Tomaj - Kamniti zid vrtov Polakovih, Gabršnih in Filippijevih

prva polovica 19. stol., 1804 (domnevno)

Zid poteka južno ob glavni cesti skozi Tomaj, omejuje vrtove od domačije Tomaj 18 do balinišča.

Tomaj - Kmečki dvorec Tomaj 33

19. stol., 20. stol.

Tomaj 33. Stoji v JZ predelu vasi.

Tomaj - Polakov pil

sredina 20. stol., 1936, 1946

Znamenje stoji na jugovzhodnem delu osrednjega vaškega trga, ob glavni cesti Štanjel - Sežana.

Tomaj - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vaškem trgu, v južnem delu vasi.

Tomaj - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 18. stol., 19. stol.

Vas leži na južnem in jugozahodnem pobočju Tabora, ob regionalni cesti Nova Gorica - Sežana, med Dutovljami in Šepuljami.

Tomaj - Znamenje

17. stol.

Znamenje stoji v jugovzhodnem delu vasi ob stari poti, ki vodi iz Šepulj proti Tomaju, na Vranovem svetu.

Tublje pri Komnu - Vas

19. stol.

Vas leži v južnem delu Komenskega Krasa, ob cesti Brje pri Komnu - Veliki Dol.

Utovlje - Cerkev sv. Justa

tretja četrtina 16. stol., 1555, 17. stol., 1632, 1695, tretja četrtina 18. stol., 1768-1770, prva četrtina 19. stol., 1804

Cerkev stoji v cerkveni ogradi v zaselku Brith.

Utovlje - Kažipot na Rovncah

prva četrtina 20. stol.

Kažipot stoji zahodno od vasi Utovlje, ob cesti, ki vodi iz Dobravelj proti Križu, pri odcepu ceste za Utovlje.

Utovlje - Zaselek Brith

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek leži ob stranski cesti Tomaj - Kazlje, med zaselkoma V vasi in Grbci.

Utovlje - Zaselek Pri Grbcih

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek leži ob stranski cesti Tomaj - Kazlje, jugovzhodno od zaselka Brith.

Utovlje - Zaselek V vasi

19. stol., 20. stol.

Zaselek leži ob stranski cesti Tomaj - Kazlje, jugozahodno od zaselka Brith.

Veliki Dol - Cerkev sv. Jakoba

druga polovica 18. stol., 1770, 1788, 1776, druga polovica 15. stol. (domnevno)

Cerkev stoji sredi vasi.

Veliki Dol - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vaškem trgu, pri cerkvi sv. Jakoba.

Veliki Dol - Spomenik ustanovitvi brigade Srečka Kosovela

druga četrtina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na gozdni jasi v Pahovci, severovzhodno od Velikega Dola.

Veliki Dol - Spominsko znamenje iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji severovzhodno od vasi, južno od ceste proti Pliskovici.

Veliki Dol - Vas

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži ob cesti Dutovlje - Gorjansko, med Pliskovico in Tubljami pri Komnu.

Veliko Polje - Arheološko najdišče Na Zgonu

rimska doba

Arheološko najdišče leži južno od vasi Veliko Polje.

Veliko Polje - Gradišče Gradiška

prazgodovina

Gradišče leži vrh slemena nad Vipavsko dolino, ob stari poti iz Velikega Polja na Razdrto.

Veliko polje - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1978, druga svetovna vojna

Na zahodnem robu vasi Veliko polje.

Veliko Polje - Vas

19. stol.

Vas leži v vzhodnem delu hrbta Vrhe, južno pod Ovčjim brdom, ob cesti Vrabče - Senožeče.

Voglje na Krasu - Arheološko najdišče Stara cerkev

zgodnji srednji vek, tretja četrtina 17. stol., 1665, zadnja četrtina 18. stol.

Arheološko najdišče leži v južnem delu vasi Voglje na utrjenem terasastem platoju. Danes vinograd.

Voglje na Krasu - Pil na Klancu

tretja četrtina 19. stol., 1852

Znamenje stoji na križišču poti v Vogljah, ob nekdanji cerkvi sv. Ivana in ob koritu.

Voglje na Krasu - Vas

zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži ob državni meji z Italijo, ob vaški poti, ki se v Dolu pri Vogljah odcepi od ceste Dutovlje - Repentabor.

Vrabče - Vas

prva četrtina 14. stol., 1300, zadnja četrtina 15. stol., 1499, 19. stol.

Vas leži v vzhodnem delu hrbta Vrhe, ob cesti Štorje - Podnanos.

Vrhovlje pri Sežani - Domačija Vrhovlje 13

18. stol., 19. stol., 1864

Vrhovlje 13. Domačija leži na jugovzhodnem robu gručaste vasi.

Vrhovlje pri Sežani - Gomila Medvedjek

železna doba

Na vrhu hriba Veliki Medvejk nad Sežano, večji del gomile leži že na italijanski strani meje.

Vrhovlje pri Sežani - Pil na Prelovcu

tretja četrtina 19. stol., 1859

Znamenje stoji ob cesti iz Repentaborja proti Dutovljam, severno od Vrhovelj.

Vrhovlje pri Sežani - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži v zatišni legi, jugozahodno pod vzpetino Tomajski Govec.

Žirje - Arheološko najdišče Makunce in Gabričje

rimska doba

Arheološko najdišče leži jugovzhodno od vasi, na prisojnem pobočju griča Gabričje.

Žirje - Vas

tretja četrtina 13. stol., 1252, zadnja četrtina 15. stol., 1494, 19. stol.

Vas leži severno od ceste in železnice Sežana - Divača, ob stranski cesti, ki se od lokalne ceste Sežana - Divača odcepi proti severovzhodu.