Kulturna dediščina v občini Koper

Abitanti - Bembič Ćelov mlin v dolini Malinske

prva polovica 20. stol., tretja četrtina 20. stol.

Mlin v dolini reke Malinske stoji ob nekdanji tovorni poti, ki povezuje naselji Hrvoji in Abitanti.

Abitanti - Domačija Abitanti 4

novi vek, 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Abitanti 4. Domačija stoji v jedru vasi.

Abitanti - Gradišče Malinska

pozna bronasta doba, železna doba, zgodnji srednji vek

Gradišče je na hribu Gradišče, severno od vasi Abitanti, zahodno od zaselka Stara Mandrija.

Abitanti - Vas

pozni srednji vek, 19. stol.

Vas leži v jugovzhodnem delu Šavrinskega gričevja, jugozahodno od zaselka Stara Mandrija, na skrajnem jugu slovenske Istre.

Abitanti - Vodnjak

prva četrtina 20. stol., 1909

Na dvignjeni (pravokotni, kamnito tlakovani) ploščadi, ob cesti desno ob vstopu v vas iz gradinske smeri. K.o. Gradin, parc. št. 2123/1.

Abitanti - Zaselek Stara Mandrija

Zaselek leži na pobočju, ki se spušča v stopničastih terasah, pod Mandrijanskim hribom, nekoliko odmaknjeno od ceste, ki pelje iz Gradina v Abitante.

Ankaran - Kulturna krajina Ankaranska bonifika

druga četrtina 20. stol., 1926-1930

Ankaranska bonifika se razteza med Serminom na eni strani ter cesto Bivje - Ankaran na drugi strani ter v ozkem pasu do Železniške ceste.

Babiči - Arheološko najdišče sv. Janez in Pavel

rimska doba

Arheološko najdišče obsega širše območje cerkve sv. Janeza in Pavla v zaselku Marancini, južno od vasi Babiči.

Babiči - Hiša Babiči 26

druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Hiša stoji v osrednjem delu vasi, na severozahodnem robu strnjenega stavbnega niza.

Babiči - Razvaline cerkve sv. Janeza in Pavla

15. stol., druga polovica 17. stol.

Razvaline cerkve so južno od vasi Babiči.

Babiči - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašizma

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti, ob križišču cest Marezige - Boršt in Babiči - Pomjan.

Barizoni - Arheološko najdišče Jurjev hrib

srednji vek

Arheološko najdišče obsega področje Jurjevega hriba, zahodno od naselja Barizoni.

Bertoki - Arheološko najdišče Pri Tottu

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Pri Tottu, severno od Prad in jugovzhodno od Bertokov.

Bertoki - Arheološko najdišče Sermin

srednji neolitik, mlajši neolitik, bronasta doba, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki srednji vek

Arheološko najdišče obsega grič Sermin z okolico.

Bertoki - Arheološko najdišče Vale

rimska doba

Arheološko najdišče je ob železniški progi Ljubljana - Koper, zahodno od reke Rižane.

Bertoki - Arheološko območje Arjol

zgodnja rimska doba

Arheološko območje je v zaselku Arjol, severno ob cesti Škocjan - Bertoki.

Bertoki - Cerkev Marijinega vnebovzetja

srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1635, druga četrtina 18. stol., 1729, druga četrtina 20. stol., 1929, 1934

Izven vasi, na pobočju nizkega slemena nad cesto Koper - Trst. Cerkev je stala ob robu koprskih solin, v neposredni bližini bolnice za kužne bolezni.

Bertoki - Gospodarsko poslopje Med vinogradi 30

19. stol.

Cesta med vinogradi 30. Gospodarsko poslopje je na položnem pobočju vzhodno od Bertokov, severno od ceste Bertoki - Pridvor.

Bertoki - Graščina Panajotopulo

druga četrtina 19. stol.

Pobeška cesta 24, 26. Dvorec leži ob cesti Koper - Pridvor.

Bertoki - Spomenik padlim v NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1976, druga svetovna vojna

Ob cesti, ki vodi od Bertokov proti pokopališču. K.o. Bertoki, parc. št. 913.

Bertoki - Trasa beneške ceste

pozni srednji vek, zadnja četrtina 18. stol., 1776

En odsek trase poteka med Pobeško cesto 5 in Arjolom 5, drugi odsek trase pa poteka od Ulice ob spomeniku 10 do cerkve Marijinega vnebovzetja v Lazaretu.

Bertoki - Vodnjak Istrskega vodovoda

druga četrtina 20. stol., 1935

Vodnjak stoji v južnem delu naselja na majhnem trgu pri hiši Bertoki 54.

Bezovica - Arheološko najdišče Murišče

rimska doba, srednji vek, novi vek

Ledine Murišče (Na Merišču), Barne njive in Vragadah, zahodno od vasi Bezovica.

Bezovica - Cerkev Marijinega vnebovzetja

druga polovica 15. stol., tretja četrtina 18. stol., 1753

Cerkev dominira nad izvirom reke Rižane. Okoli cerkve je staro, opuščeno pokopališče.

Bezovica - Cerkev sv. Apolonije

18. stol.

Cerkev sv. Apolonije stoji sredi vasi Bezovica ob cesti, ki pelje od Loke proti Zazidu.

Bezovica - Gradišče Brgode

prazgodovina

Gradišče leži na planoti pod Kraškim robom, vzhodno od vasi Bezovica.

Bezovica - Kaštelir Stena

pozna bronasta doba, železna doba, srednji vek

Kaštelir leži na področju kraškega platoja Stena. Najdišče obsega še del ledine Plasa, severovzhodno od vasi Bezovica.

Bezovica - Spominska plošča padlim borcem NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Plošča je pritrjena na fasadi novega vaškega doma (brez hišne številke), ki stoji zraven hiše Bezovica 7.

Bezovica - Zajezitev za Rižanski vodovod

druga četrtina 20. stol., 1932-1935

Zajezitev je pri izviru reke Rižane (pri Vzročku), pri naselju Bezovica, ob cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Bočaji - Vodnjak pri hiši Bočaji 12

druga polovica 19. stol.

Vodnjak stoji v jugovzhodnem delu vasi, pri hiši Bočaji 12.

Bonini - Arheološko najdišče Cerej

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje med zaselkoma Cerej in Žburga.

Bonini - Arheološko najdišče sv. Ubald

rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Sveti Ubald z istoimenskim zaselkom in del zaselka Kornalunga.

Bonini - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

zadnja četrtina 20. stol., 1987, druga svetovna vojna

Spomenik stoji severno od vasi Vanganel, južno od Boninov, pri šoli.

Bonini - Spominsko znamenje padlemu borcu

zadnja četrtina 20. stol., 1976, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji med cesto, ki iz Boninov pelje v Vanganel in poljsko potjo, nasproti hiše Bonini 32, v zaselku Cerej nad Bertoki.

Bonini - Spominsko znamenje partizanski učiteljici

zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna

Obeležje stoji ob cesti, med Vanganelom in Bonini, 60 m severno od hiše Bonini 30A.

Bonini - Vodnjak v steni gospodarskega poslopja Bonini 39

prva polovica 19. stol.

Vodnjak je vzidan v steno gospodarskega poslopja, v okviru nekdanjega veleposestva Žburga, Bonini 39.

Boršt nad Dragonjo - Arheološko območje Hrbec

rimska doba, srednji vek

Arheološko območje obsega hrib Hrbec z ledinami Kržura, Mala ravan, Mozar, Slatinska, Staje in Velika ravan. Južno od vasi Boršt.

Boršt nad Dragonjo - Cerkev sv. Roka

visoki srednji vek, druga četrtina 16. stol., 1526

Na jugozahodnem robu gručaste vasi, ob cesti, ki pelje proti Laborju.

Boršt nad Dragonjo - Cisterna v Gorenjcih

prva četrtina 20. stol.

Cisterna stoji sredi zaselka Gorenjci, med Borštom in Truškami.

Boršt nad Dragonjo - Gradišče Varda

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na hribu Varda, severovzhodno od vasi Boršt.

Boršt nad Dragonjo - Kapelica v vasi

zadnja četrtina 19. stol., 1880

Kapelica stoji na južnem robu osrednjega vaškega trga.

Boršt nad Dragonjo - Kulturna krajina Glem-Boršt

Kulturna krajina obsega del slemenske uravnave razčlenjene flišne planote, kjer leži Boršt, ter manjši grič z zaselkoma Glem in Škrljevec.

Boršt nad Dragonjo - Kulturna krajina notranja Slovenska Istra

Južno od ceste Sv. Anton - Marezige - Pomjan - Šmarje do meje s Hrvaško na jugu.

Boršt nad Dragonjo - Spomenik pristanku ameriškega padalca

zadnja četrtina 20. stol., 1997, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje je postavljeno desno ob cesti Boršt - Zabavlje, na kraju, kjer se začenja pot spomina na srečno rešitev, ki je urejena do bližnjega kraja v spodnjem gozdu, med Vršičem in Borštom.

Boršt nad Dragonjo - Spominska plošča padlim v NOB in taboriščnikom

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na pročelju hiše Boršt 28 (Ljudski dom - zadružni dom) na jugozahodnem koncu vasi.

Boršt nad Dragonjo - Spominska plošča prvim svobodnim volitvam

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na pročelju hiše Boršt 27, desno od vhoda.

Boršt nad Dragonjo - Stara šola

druga četrtina 20. stol., 1932

Boršt 29. Poslopje stoji ob cesti na južnem robu vasi, nasproti zadružnega doma.

Boršt nad Dragonjo - Transformatorska postaja med Borštom in Laborjem

tretja četrtina 20. stol., 1952

Postaja stoji na dominantni legi nad Vanganelsko dolino, severno (desno) ob cesti, ki iz Boršta pelje v Labor.

Boršt nad Dragonjo - Vas

visoki srednji vek, 19. stol., sredina 20. stol.

Vas Boršt leži na Bošteranskem hribu, ob cesti Marezige-Labor.

Boršt nad Dragonjo - Zaselek Gorenjci

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek leži severovzhodno od jedra vasi Boršt, pod vrhom vzpetine Varda.

Bošamarin - Cerkev sv. Hieronima

13. stol., 14. stol., prelom 20. stol. in 21. stol.

Na najvišji legi južno nad vasjo Bošamarin tik ob lokalni cesti.

Brežec pri Podgorju - Arheološko najdišče Brežec

druga polovica 13. stol.

Arheološko najdišče obsega okolico vasi Brežec, ob nekdanji beneško - avstrijski meji.

Brezovica pri Gradinu - Kapelica pred vasjo

zadnja četrtina 19. stol., 1882

Stoji pred vasjo, v bližini križišča poti za Gradin, Brezovico in Pregaro.

Brezovica pri Gradinu - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Nekoliko odmaknjen od križišča cest Gračišče - Brezovica - Livade; ob cesti, ki vodi v Gradin.

Brezovica pri Gradinu - Vas

19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Brezovica pri Gradinu leži v rebri jugozahodno od ceste Gračišče-Oprtalj.

Brič - Območje drevoredov cipres

tretja četrtina 20. stol., 1960

Kulturna krajina z drevoredi obsega vinogradniško posestvo Brič (prej Vinakoper) vrh hriba, ki je skoraj v celoti poraščen z gozdom, nad dolino Dragonje, severozahodno od vasi Brič, ki leži tik ob meji s Hrvaško.

Čentur - Arheološko najdišče Mali in Veliki Čentur

rimska doba

Arheološko najdišče obsega zaselek Mali Čentur in del zaselka Veliki Čentur ter ledine Grublja, Male njive, Pangrca, Rimska cesta (Stara cesta), južno nad Vanganelskim poljem.

Čentur - Domačija Čentur 1a, 3, 4

19. stol.

Čentur 1a, 3, 4. Domačija stoji v zaselku Veliki Čentur, v južnem delu naselja.

Čentur - Kulturna krajina

Obsega pobočja severovzhodno od Pomjana, med Čenturskim in Bavaškim potokom, ter uravnan plato s pobočji v obliki pomola z vasema Veliki in Mali Čentur.

Čentur - Spomenik aktivistu NOB pri jezeru

druga polovica 20. stol., 1954, 1981

Spomenik stoji tik ob cesti Koper - Vanganel - Babiči - Marezige, 150 m južno od kamnitega jezu, za katerim je nastalo jezero.

Čentur - Spominska plošča padlim borcem NOB in umrlim v taboriščih

tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na kamniti steni vaške pralnice.

Cepki - Karavla

druga četrtina 20. stol., 1947

Karavla stoji med hišama Cepki 21 in 24B, severno nad cestiščem stare ceste Koper-Ljubljana.

Cepki - Zbiralnik in čistilna naprava Rižanskega vodovoda

druga četrtina 20. stol., 1932-1935

Cepki 24A. Vodarna je severno nad glavno cesto, ki iz Dekanov pelje proti naselju Rižana.

Čežarji - Arheološko najdišče Golava

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledine Golava, Grubija in Hrovatija v naselju Čežarji.

Čežarji - Spominska plošča žrtvi fašističnega pohoda

Plošča je vzidana na pročelju zgradbe, kjer je bila stara šola, Oljarska pot 1.

Čežarji - Spominsko znamenje aktivistoma OF

druga četrtina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji na koncu vasi, na desni strani ceste Koper - Sv. Anton, 3 m od roba ceste in 2,5 m višje od njenega nivoja, na zunanjem robu obcestnega jarka.

Črni Kal - Arheološko najdišče Barkole

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Barkole, severno od vasi Črni Kal.

Črni Kal - Arheološko najdišče Katinara

prazgodovina, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega področje jugozahodno pod vasjo Črni Kal, zaselek Katinara (gostilna Šiškovič) ter ledino Strmc; območje je zaradi novejših posegov delno degradirano.

Črni Kal - Arheološko najdišče Stranice

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Stranice jugozahodno od Črnega Kala.

Črni Kal - Arheološko najdišče Utrdba

neolitik, rimska doba, srednji vek, 16. stol.

Arheološko najdišče obsega Kraški rob z izpostavljenim skalnatim masivom in vznožjem ter utrjeno pečino, vzhodno nad vasjo Črni Kal.

Črni Kal - Cerkev sv. Valentina

zadnja četrtina 17. stol., 1680, prva četrtina 18. stol., 1706, prva četrtina 19. stol., 1802, prva četrtina 20. stol., 1912

Cerkev stoji sredi vasi Črni Kal.

Črni Kal - Domačija Črni Kal 17

tretja četrtina 19. stol., 1863

Črni Kal 17. Domačija stoji v severozahodnem delu vasi, nasproti cerkve, z dvoriščem orientiranim proti dolini.

Črni Kal - Domačija Črni Kal 37

prva četrtina 19. stol., 1818

Črni Kal 37. Stoji v V delu vasi.

Črni Kal - Hiša Črni Kal 38

16. stol., 17. stol., 18. stol.

Črni Kal 38. Sredi strnjeno pozidanega vaškega jedra; v dvorišču (ki ga obdajajo sklenjena stanovanjska in gospodarska poslopja), s fasado orientirano na dvorišče.

Črni Kal - Kmečka hiša Črni Kal 46

zadnja četrtina 15. stol., 1489, 19. stol.

Črni Kal 47. Stoji na J robu vasi.

Črni Kal - Spomenik NOB in žrtvam fašističnega nasilja

tretja četrtina 20. stol., 1966, druga svetovna vojna

Na okroglem, kamnito tlakovanem platoju na levi strani ceste Koper - Ljubljana, med spodnjim in zgornjim naseljem Črnega Kala, pri odcepu za Osp.

Črni Kal - Stavbni niz pod hišo Črni Kal 18

18. stol., druga polovica 19. stol.

Črni Kal b.št. Domačija stoji na severozahodnem robu naselja, znotraj ambienta v bližini cerkve.

Črni Kal - Utrdba San Sergio

11. stol., prva četrtina 17. stol., 1615

Nad vasjo Črni kal na izpostavljenem skalnatem masivu. Pomembna krajinska dominanta.

Črni Kal - Vas

pozni srednji vek, 15. stol., 16. stol.

Vas leži na črnikalskem bregu pod Kraškim robom, ob cesti Koper - Ljubljana.

Črnotiče - Arheološko najdišče Jama pod Škorjašco

paleolitik, bronasta doba, železna doba

Jama leži severno od Črnotič.

Črnotiče - Arheološko najdišče Jama pri železniškem useku

prazgodovina, rimska doba, novi vek

Vhod v jamo je pri železniškem useku na Kraškem robu, jugovzhodno nad vasjo Črni Kal, zahodno od vasi Črnotiče.

Črnotiče - Arheološko najdišče Jama v kamnolomu

srednji paleolitik

Jama v kamnolomu nad Črnim Kalom, najdišče je zaradi novejših posegov delno degradirano.

Črnotiče - Arheološko najdišče Marija Snežna

železna doba, rimska doba, srednji vek

Na hribu Gradišče pri cerkvi Marija Snežna (467 m) jugovzhodno od jedra vasi Črnotiče.

Črnotiče - Cerkev Marije Snežne

tretja četrtina 17. stol., 1665, tretja četrtina 18. stol., 1765

Cerkev stoji na hribu Gradišče, ki leži na južnem robu planote Veliki Kras, jugovzhodno od vasi.

Črnotiče - Cerkev sv. Pavla

pozni srednji vek, tretja četrtina 17. stol.

Ob severnem dostopu v naselje, na pokopališču, ki ga obdaja kamnit zid z baročnim portalom.

Črnotiče - Domačija Črnotiče 18

zadnja četrtina 19. stol., 1886

Črnotiče 18. Ob zgornji vaški ulici; z zadnjo stranjo prislonjena k visoki pečini, kjer je vhod v kraško jamo.

Črnotiče - Domačija Črnotiče 37

19. stol., 1823, 1841, 1851, 1874

Črnotiče 37. Domačija stoji v središču vasi, med vaškima ulicama.

Črnotiče - Domačija Črnotiče 40

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1909, 1912

Črnotiče 40. Stoji na V robu vasi.

Črnotiče - Domačija Črnotiče 42

prva četrtina 19. stol., 1811

Črnotiče 42, 44. Domačija stoji na zahodnem robu vasi, ob vaški ulici, ki poteka od trga pred cerkvijo do spodnjega dela vasi; z dvoriščem orientiranim proti polju.

Črnotiče - Domačija Črnotiče 45

zadnja četrtina 19. stol., 1887

Domačija stoji ob južni stranici vaškega trga nasproti podružnične cerkve sv. Pavla.

Črnotiče - Gradišče Mozar

prazgodovina

Gradišče leži na hribu Mozar, severovzhodno od vasi Črni Kal. Območje je zaradi novejših posegov delujočega kamnoloma delno degradirano.

Črnotiče - Kulturna krajina Črnotiče

Krajina obsega podolgovato kotanjo, imenovana vala, ki se od severozahoda proti jugovzhodu razteza od Črnotič do Praproč. Na severnem delu je na rahlo dvignjenem robu vale vas Črnotiče.

Črnotiče - Vas

pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas Črnotiče leži na Podgorskem krasu v zaledju flišne stene, zahodno od ceste za Podgorje.

Črnotiče - Vodnjak

druga četrtina 19. stol., 1830

Ob razširjenem križišču dveh vaških ulic v južnem delu vasi.

Dekani - Arheološko najdišče Dekanski hrib

železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega vrh Dekanskega hriba, opuščen zaselek Santini in ledino Škrgadovec, jugovzhodno od naselja Dekani.

Dekani - Arheološko najdišče Fratovec-Grubelce

rimska doba

Arheološko najdišče je na ledinah Fratovec in Grubelce, ob spomeniku NOB, ob župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja, južno pod Kaštelirjem.

Dekani - Arheološko najdišče Kaštelir

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Kaštelir, severno nad vasjo Dekani.

Dekani - Arheološko najdišče Purgarce-Buševca-Karlinci

bronasta doba, zgodnja rimska doba, novi vek

Arheološko najdišče je zahodno od jedra naselja Dekani (Pasje vasi), v ravninskem delu doline reke Rižane, ob železniški progi Ljubljana-Koper.

Dekani - Arheološko najdišče Strzar

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Strzar in Goli hrib, severovzhodno od Dekanov.

Dekani - Arheološko območje Na Vardi

rimska doba

Arheološko območje obsega del zaselka Na Vardi z okolico, severozahodno od naselja Dekani ter severno od ceste Koper - Ljubljana.

Dekani - Cerkev Marijinega vnebovzetja

13. stol., 1229 (omemba), zadnja četrtina 15. stol., 1493, druga četrtina 19. stol., 1841, prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1944-1945

Cerkev, obdana z nizkim zidom, stoji na trgu, od katerega jo loči potok, ob severnem dostopu v strnjeni del vasi.

Dekani - Območje mlina, mostu in viadukta v Brtucih

zadnja četrtina 17. stol., 1682, druga četrtina 20. stol., 1935

Območje je urejeno ob reki Rižani, ob poti, ki iz Dekanov pelje v Pobege. Viadukt nekdanjega Istrskega vodovoda stoji severno od kamnitega mostu čez Rižano, mlin z mlinščico pa vzhodno pred mostom.

Dekani - Pokopališče

druga polovica 19. stol., 1858, druga svetovna vojna

Pokopališče z visokimi cipresami leži levo ob cesti, ki pelje iz Kopra v stari del Dekanov.

Dekani - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

tretja četrtina 20. stol., 1967, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na parkovno urejenem vogalu pri pokopališču, ob cesti, ki pelje v vas.

Dekani - Spominsko znamenje na Hribu

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji 300 m vzhodno od zadnjih hiš v Dekanih (Hrib) in 200 m od nogometnega igrišča, na južnem koncu parcele, ograjene s kamnitim zidom.

Dekani - Spominsko znamenje žrtvam fašističnega nasilja

druga četrtina 20. stol., 1949, druga svetovna vojna

Spomenik je prislonjen na vogal zidu nasproti vhodnega dela pokopališča v Dekanih. Prvotno je stalo na mestu, kjer je danes spomenik NOB ter je bilo leta 1967 premeščeno na današnjo lokacijo dejanske ustrelitve.

Dekani - Transformatorska postaja

druga četrtina 20. stol., 1938, prva četrtina 21. stol.

Transformatorska postaja je stala na južni strani glavne ceste Koper-Ljubljana, severozahodno od naselja Dekani.

Dekani - Vas

tretja četrtina 15. stol., 1467

Vas leži na severni strani Rižanske doline, ob glavni cesti, ki pelje iz Kopra proti Ljubljani.

Dekani - Vrtec

druga četrtina 20. stol., 1933

Dekani 118. Poslopje stoji v gručastem delu vasi, ob cesti.

Dekani - Železniška postaja

prva četrtina 20. stol., 1901

Železniška postaja stoji zahodno pred vasjo Dekani, ob lokalni cesti, ki z glavne ceste vodi do skladišč Agrarie.

Dilici - Arheološko območje Štrčanca

rimska doba

Arheološko območje obsega ledino Štrčanca, jugozahodno od vasi Dilici.

Dilici - Vodnjak

19. stol.

Vodnjak stoji na široki travnati ravnini, tik ob vstopu v vas.

Dilici - Zaselek

19. stol.

Zaselek stoji sredi Šavrinskega gričevja, na dominantni točki vrh slemena Dilskega hriba. Dostopen je po cesti iz Pomjana.

Dol pri Hrastovljah - Arheološko najdišče Brgodec

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Brgodec, ledino Žabnik ter podružnično cerkev sv. Janeza Krstnika z okolico.

Dol pri Hrastovljah - Arheološko najdišče Gradež

pozna bronasta doba, železna doba

Arheološko najdišče obsega hriba Veliki Gradež in Stražca, severovzhodno od vasi Movraž.

Dol pri Hrastovljah - Arheološko najdišče sv. Marko

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega področje zahodno od vasi: ledine Brgod, Griža, Skrajna groblja in ruševine pokopališke kapele sv. Marka z okolico.

Dol pri Hrastovljah - Cerkev sv. Janeza Evangelista

tretja četrtina 19. stol., 1851, tretja četrtina 20. stol., 1968

Cerkev stoji v zgornjem delu gručaste vasi, postavljene na pobočje rižanske doline.

Dol pri Hrastovljah - Napajališče

prva polovica 20. stol.

Napajališče stoji pred kamnito škarpo na trgu v vasi, južno od cerkve sv. Janeza Krstnika.

Dol pri Hrastovljah - Spominska plošča 3. bataljonu Istrskega odreda

tretja četrtina 20. stol., 1972, druga svetovna vojna

Spominska plošča je postavljena na škarpi, na kraju, kjer se cesta skozi vas razcepi proti cerkvi, južno od cerkve.

Dvori pri Movražu - Vas Dvori

Vas leži v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje, na južnem koncu Movraške vale in nad mejnim prehodom Sočerga. Dostopna je po cesti iz Movraža.

Fijeroga - Arheološko najdišče sv. Štefan

rimska doba, visoki srednji vek, pozni srednji vek

Arheološko najdišče obsega prostor severno od vasi Fijeroga, ob cesti Pomjan - Fijeroga. Danes pretežno degradirano z zidavo stanovanjske hiše na mestu ruševin cerkve sv. Štefana.

Fijeroga - Vas

druga četrtina 11. stol., 1028, pozni srednji vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas leži na pomolu ob cesti, ki povezuje Pomjan z dolino Pinjevca. Pod vasjo so terasasta pobočja.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Boško

zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče je ležalo severovzhodno od zaselka Stepani, na kraju z ledinskim imenom Boško (it. Bosco).

Gabrovica pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Pod Tivnikom

rimska doba

Arheološko najdišče je na strmem pobočju ob ledini Škalerjevec, zahodno pod Tivnikom.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Šturke

prazgodovina, rimska doba, 18. stol., 19. stol.

Arheološko najdišče je obsegalo terasasto pobočje pod kraškim robom; degradirano ob gradnji stebrov viadukta Črni Kal na trasi AC Klanec - Ankaran.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Bunker partizanske tehnike Žena

druga četrtina 20. stol., 1944, zadnja četrtina 20. stol., 1977, druga svetovna vojna

Hiša je stala v sredi stare vasi Gabrovica, danes nad vasjo Gabrovica.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Cerkev sv. Nikolaja

srednji vek, 17. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Cerkev stoji na vzpetini južno nad staro Gabrovico, obdaja jo pokopališče, ki ga zapira zid.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Napajališče in perišče

prelom 19. stol. in 20. stol.

Napajališče in perišče sta urejena ob izviru vode, zahodno od stare vasi, v bližini ceste za Osp.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Naselje Nova Gabrovica

sredina 20. stol.

Naselje leži zahodno od ceste, ki povezuje Črni kal z Ospom, na južnem robu Osapske doline.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Stari vodnjak

tretja četrtina 18. stol., 1762

Stoji na izvirni vodi, v pobočju južno od Stare Gabrovice.

Gabrovica pri Črnem Kalu - Zgodovinsko območje Gabrovica-Osp

druga četrtina 20. stol., 1941-1945, druga svetovna vojna

Območje obsega naselji Osp in Gabrovica ter prostor med njima.

Gažon - Arheološko najdišče Hrib nad Gažonom

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega plato hriba Hrib nad Gažonom, ledini Cambarjelovac in Groblja, severno od vasi Gažon.

Gažon - Arheološko najdišče Stare njive

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Stare Njive na hribu Turn (Pri turnu) pri Šmarskem križišču, jugovzhodno od vasi Gažon.

Gažon - Arheološko najdišče Velike njive

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Velike njive (Sladinova njiva, Rojčeva njiva, Pod Orehkom, pri nogometnem igrišču), severno od vasi Gažon.

Gažon - Cerkev sv. Petra in Pavla

tretja četrtina 15. stol., 1470, sredina 20. stol.

Cerkev stoji ob cesti na južnem robu vasi, obdaja jo kamnit zid.

Gažon - Domačija Gažon 81

19. stol., prva četrtina 20. stol.

Gažon 81. Domačija stoji vzhodno pod glavno vaško ulico, med stransko ulico in velikim dvoriščem, v osrednjem delu vasi.

Gažon - Pokopališče

druga polovica 19. stol., 20. stol., druga svetovna vojna

Pokopališče leži južno od vasi, na desni strani ceste, ki pelje iz Gažona v Šmarje.

Gažon - Spomenik padlim za svobodo

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji južno od vasi, na razpotju dveh poti blizu pokopališča.

Gažon - Vas

srednji vek

Na slemenu Šavrinskega gričevja, med Turnom in Markovcem. Dela vasi sta zaselka Križišče in Kortine.

Glem - Arheološko območje sv. Nazarij

prazgodovina, rimska doba

Arheološko območje leži na ledini Gle(m)ščina in na zemljišču, ki se spušča proti cerkvi sv. Nazarija.

Glem - Cerkev Marijinega vnebovzetja

17. stol.

Ob dostopu v spodnji, južni del vasi, na ravnici ob trgu.

Glem - Cerkev sv. Nazarija

13. stol., 17. stol.

Cerkev stojij na pokopališču na griču ob cesti, vzhodno od vasi.

Glem - Domačija Glem 17

novi vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Glem 17. V jugozahodnem delu vasi, na vrhu pobočja, ki se pod vasjo spušča v dolino Dragonje.

Glem - Domačija Glem 9

novi vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Glem 9. Ob vaški poti na nekoliko nagnjenem terenu, sredi spodnjega strnjenega dela vasi.

Glem - Hiša Glem 16

19. stol.

Glem 16. Na južnem robu vasi, z dvoriščem orientiranim proti dolini.

Glem - Kmečka hiša Glem 21

novi vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Glem 21. V zgornjem delu vasi, imenovanem Škrljevac, na začetku vaške ulice v smeri od vzhoda proti zahodu.

Glem - Vas

15. stol., 19. stol.

Glem leži v Šavrinskem gričevju, na pomolu nad sotočjem potokov Rokava in Starec. Do vasi vodi slemenska cesta, ki se odcepi od ceste Babiči-Boršt.

Glem - Zaselek Škrljevec

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek leži v Šavrinskem gričevju, na slemenu nad sotočjem potokov Rokava in Starec, severno od vasi Glem.

Gračišče - Domačija Gračišče 27

prva polovica 19. stol.

Gradišče 27. Domačija stoji ob glavni vaški ulici v JV delu jedra vasi.

Gračišče - Domačija Gračišče 33

druga polovica 19. stol., 1876

Gračišče 32, 33. Domačija stoji v severozahodnem delu starega vaškega jedra.

Gračišče - Gradišče Griža

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na hribu Griža, južno in zahodno od vasi.

Gračišče - Gradišče Lačna

pozna bronasta doba, železna doba

Gradišče leži na hribu Lačna, jugovzhodno od vasi.

Gračišče - Kapelica pred vasjo

zadnja četrtina 19. stol., 1897

Kapelica stoji pred vasjo, tik ob cesti Koper - Buzet, na veliki nepozidani ploščadi.

Gračišče - Spomenik padlim v NOB in žrtvam

tretja četrtina 20. stol., 1966, druga svetovna vojna

Na dominantni točki na križišču glavne ceste Koper - Buzet in stranske ceste, ki vodi v vas. Do spomenika vodijo kamnite stopnice.

Gračišče - Spominska plošča Istrskemu odredu

zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna

Plošča je pritrjena na fasadi zadružnega doma, Gradišče 4.

Gračišče - Vas

17. stol., 18. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Gračišče leži na prevalu med vzpetinama Lačna in Riva, odmaknjeno od magistralne ceste Koper - Buzet.

Gračišče - Zvonik sv. Nikolaja

zadnja četrtina 19. stol., 1876

Zvonik stoji ob južnem vstopu v vas na dominantni točki.

Gradin - Arheološko najdišče Tabor

prazgodovina

Gradišče leži na hribu, na prostoru vasi s cerkvijo.

Gradin - Cerkev sv. Križa

19. stol.

Cerkev stoji na dominantni točki na severni strani vasi, na slemenu hriba Soline.

Gradin - Pokopališče

prva četrtina 18. stol., 1701, druga svetovna vojna

Pokopališče leži na severnem koncu gručaste vasi na slemenu hriba Soline, nekoliko severovzhodno od podružnične cerkve sv. Križa.

Gradin - Stara šola

prva polovica 20. stol.

Gradin 19. Šola stoji levo ob cesti, ki iz pelje iz Spodnje v Zgornjo vas.

Gradin - Utrdba V Gradu

srednji vek, prva polovica 15. stol.

Jugovzhodno od Gradina v smeri proti Tuljakom; na polkrožnem pomolu, omejenem s prepadom in strmim bregom.

Gradin - Vas

13. stol., prva četrtina 15. stol., 1423 (omemba), prelom 15. stol. in 16. stol., 18. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas leži na slemenu hriba Solina. Dostopna je po stranski cesti, ki se odcepi od ceste Gračišče–Oprtalj.

Grinjan - Arheološko najdišče nad Šalarskim poljem

rimska doba

Arheološko najdišče obsega del naselja Grinjan nad Šalarskim poljem, severovzhodno od vasi Šmarje.

Grintovec pri Šmarju - Hiša Grintovec b.št.

druga polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Hiša stoji ob hiši Grintovec 5, ob glavni ulici, v osrednjem delu vasi Grintovec.

Grintovec pri Šmarju - Perišče

tretja četrtina 20. stol., 1958

Ob križišču sredi vasi, pred stavbama Grintovec 5 in 7.

Grintovec pri Šmarju - Vas Grintovec

druga polovica 16. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Grintovec leži na pobočju hriba Grintovec, zahodno od Šmarij.

Grintovec pri Šmarju - Villa rustica Kaverljag

rimska doba

Najdišče obsega del zaselka Kaverljag z ledino Kažota, jugozahodno od vasi Grintovec.

Hrastovlje - Arheološko najdišče Vrh

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Vrh, zahodno od vasi Hrastovlje.

Hrastovlje - Arheološko območje sv. Trojica

srednji vek

Arheološko območje obsega južni predel vasi Hrastovlje s skalno vzpetino Krasica in ledine Jablanec, Podkrašca, Škavnice ter Zagrad.

Hrastovlje - Cerkev sv. Trojice

zadnja četrtina 15. stol., 1480, 16. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1896

Na skalnati vzpetini na vzhodni strani vasi, nekoliko odmaknjena od vasi.

Hrastovlje - Domačija Hrastovlje 38

druga polovica 17. stol.

Hrastovlje 38. Domačija stoji v jedru vasi.

Hrastovlje - Kaštelir Ključ

pozna bronasta doba, železna doba

Kaštelir leži na vzpetini Ključ, severozahodno od vasi Hrastovlje.

Hrastovlje - Vas

pozni srednji vek

Vas Hrastovlje leži sredi Hrastovskega dola, v zgornji Rižanski dolini.

Hrvatini - Arheološko najdišče Božiči

rimska doba

Arheološko najdišče obsega zaselke Božiči, Fajti, Noveli in Sodniki.

Hrvatini - Doprsni kip Aleša Beblerja

zadnja četrtina 20. stol., 1985

Spomenik stoji na dvorišču, pred vhodom slovenske osnove šole, Hrvatini 137.

Hrvatini - Hiša Hrvatini 70

prelom 19. stol. in 20. stol., 1900 (domnevno)

Hrvatini 70. Hiša stoji v starem vaškem jedru Hrvatinov, njena severna fasada meji na vaški trg.

Hrvatini - Kamnolomi na Miljskem hribu

druga četrtina 14. stol., 1333 (omemba)

Kamnolomi so na z gozdom zaraščenem območju imenovanem Kave, na Miljskem hribu med zaselkoma Cerej in Premančan, severno od vasi Hrvatini.

Hrvatini - Spominska plošča padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1969, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na pročelju hiše Hrvatini 74 (sedež krajevne skupnosti).

Hrvoji - Cerkev sv. Zenona

zadnja četrtina 18. stol., 1791, zadnja četrtina 19. stol., 1889, zadnja četrtina 20. stol., 1996

Cerkev stoji nad zaselkom Hrvoji, na pobočju Velega Vrha.

Jelarji - Arheološko najdišče Kaštelir

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba

Gradišče z grobiščem leži na hribu Kaštelir (244 m), severozahodno od vasi Jelarji, na meji med Slovenijo in Italijo.

Kastelec - Arheološko najdišče Hrib

železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega vzpetino Hrib, jugovzhodno od vasi Kastelec. Območje je zaradi obratujočega kamnoloma deloma degradirano.

Kastelec - Arheološko najdišče Podmol na Petrinjskem Krasu

srednji neolitik, mlajši neolitik, bakrena doba, bronasta doba, pozna rimska doba, visoki srednji vek

Podmol leži na Petrinjskem Krasu, jugovzhodno od vasi Kastelec oz. jugozahodno od vasi Petrinje.

Kastelec - Cerkev sv. Križa

pozni srednji vek, tretja četrtina 17. stol., 1655

Cerkev z zvonikom stoji na terasi ob robu vasi.

Kastelec - Gradišče Varda

železna doba

Gradišče leži na vzpetini Varda na Kraškem robu, vzhodno od vasi Kastelec.

Kastelec - Karavla

druga četrtina 20. stol., 1947

Karavla stoji pri hišah Kastelec 19 in 20, na severozahodnem koncu vasi Kastelec, desno nad glavno cesto, ki pelje iz Kastelca v Socerb.

Kastelec - Spominska plošča padlim v NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1989, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na novo urejenem vaškem vodnjaku, pred hišo Kastelec 20.

Kastelec - Spominska plošča VOS

zadnja četrtina 20. stol., 1989, druga svetovna vojna

Plošča je pritrjena na fasado sklopa stavb Kastelec 7, v Kastelcu.

Kastelec - Vodnjak s kapelico

prva četrtina 20. stol., 1911

Vodnjak je urejen na zahodnem robu osrednjega vaškega trga.

Kavaliči - Senik s spominsko ploščo

tretja četrtina 20. stol., 1951, zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna

Senik stoji na polju, v neposredni bližini zahodno od zaselka Kavaliči.

Kolomban - Arheološko najdišče sv. Kolomban

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega del naselja Kolomban; območje je danes degradirano zaradi gradnje vodovoda in vodnega zbiralnika.

Kolomban - Arheološko najdišče Sv. Mihael

železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega Vrh Sv. Mihaela z državno mejo, severno od naselja Kolomban.

Kolomban - Cerkev sv. Brigite

sredina 19. stol.

Cerkev stoji na najvišji točki grebena med Hrvatini in Kolombanom ob cesti, ki pelje proti Miljam.

Kolomban - Pokopališče sv. Bride

prva četrtina 20. stol., 1904, druga svetovna vojna

Pokopališče leži v zaselku sv. Brida, levo nad cesto, ki iz Hrvatinov pelje do maloobmejnega prehoda Čampore.

Kolomban - Pokopališče v Lovranu

zadnja četrtina 19. stol.

Pokopališče s kapelo je locirano ob cesti, ki povezuje Kolomban s Starimi Miljami, na pobočju, orientiranem proti vzhodu.

Kolomban - Stara šola

prva četrtina 20. stol., 1904

Kolomban 49. Poslopje stoji levo ob cesti, ki iz Barizonov pelje do križišča za Cerej in sv. Brido.

Koper - Arheološko najdišče Koper

pozna rimska doba, srednji vek, novi vek

Arheološko najdišče obsega območje nekdanjega koprskega otoka.

Koper - Arheološko najdišče Levji grad

zadnja četrtina 13. stol., zadnja četrtina 16. stol., 1589, prva četrtina 19. stol., 1820

Arheološko najdišče obsega območje Ljubljanske ceste od Vojkovega nabrežja oz. Mudinih vrat do konca križišča s Ferrarsko ulico.

Koper - Arheološko najdišče Markovec

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega vrh hriba Markovec in ledini Čufolo in Mondo, jugozahodno od mesta.

Koper - Arheološko najdišče Pokopališče v Semedeli

sredina 17. stol., 18. stol., prva četrtina 19. stol.

Območje nekdanjega pokopališča obsega okolico cerkve Marije priprošnjice za zdravje v Semedeli pri Kopru.

Koper - Arheološko najdišče Pri Angelu

rimska doba

Arheološko najdišče obsega okolico gostišča Pri Angelu (Rudi) in ledino Karbonar.

Koper - Arheološko najdišče Žusterna

rimska doba

Arheološko najdišče obsega predel hotelskega kompleksa v Žusterni ter priobalni pas morja oz. morskega dna.

Koper - Armeria

15. stol., prva četrtina 16. stol., prva četrtina 17. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1788

Titov trg 4. Stavba stoji vogalno (s stransko fasado) ob izteku Kidričeve ulice na trg, poenotena s sosednjo Foresterijo zapira zahodno tržno stranico glavnega trga nasproti stolnice.

Koper - Cerkev Marije priprošnjice za zdravje

sredina 17. stol., tretja četrtina 19. stol., 1854-1855

Tik ob semedelskem križišču ob avtobusnem parkirišču Slavnik.

Koper - Cerkev Marijinega vnebovzetja

11. stol., 12. stol., zadnja četrtina 14. stol., 15. stol., 1418-1480, 1448, 1498, prva polovica 18. stol., 1714-1738

Razsežna cerkev stoji na vzhodni strani glavnega mestnega trga (Titov trg), z južno stranico in apsido je orientirana na Trg Brolo in z glavno fasado na Titov trg.

Koper - Cerkev sv. Bassa

zadnja četrtina 16. stol., druga četrtina 18. stol., 1731

Cerkev stoji na Prešernovem trgu v jedru mesta, nedaleč od vrat Muda.

Koper - Cerkev sv. Blaža

prva četrtina 18. stol., 1701

Dellavalijeva ulica. Cerkev je samostojno stoječa zgradba v stavbnem nizu Dellavalijeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Cerkev sv. Frančiška Asiškega

tretja četrtina 13. stol., 1266-1268, sredina 18. stol., prva četrtina 19. stol., 1806, prva četrtina 21. stol., 2013-2014

Cerkev stoji ob minoritskem samostanu, v bližini samostana sv. Klare, s pročeljem se odpira na Martinčev trg.

Koper - Cerkev sv. Jakoba

prva polovica 16. stol., 18. stol.

Cerkev stoji na Martinčevem trgu, ploščadi, ki se odpira vzhodno od Trga Brolo.

Koper - Cerkev sv. Justa

zadnja četrtina 17. stol., 1693

Kapela stoji na Giordanovem trgu, vogalno ob izteku Kreljeve ulice na trg.

Koper - Cerkev sv. Marte

prva četrtina 17. stol., 1621-1624, tretja četrtina 19. stol., 1855, prva četrtina 21. stol.

Cerkev, orientirana v smeri sever - jug, stoji na Giordanovem trgu, s pročeljem se odpira na trg. Na zahodu kapela in zakristija, na vzhodu se naslanja na samostanski kompleks, ki ni v funkciji.

Koper - Cerkev sv. Nikolaja

zadnja četrtina 16. stol., 1594, prva polovica 17. stol.

Kidričeva ulica. Cerkev stoji v stavbnem nizu Kidričeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Cerkev sv. Trojice

druga četrtina 18. stol., 1739

Kidričeva ulica. Kapela stoji v stavbnem nizu Kidričeve ulice, ob palači Totto ex Gavardo, z glavno fasado orientirano na ulico.

Koper - Cisterna in vodnjaka na Trgu Brolo

zadnja četrtina 15. stol., 1485

Vodnjaka sta v spodnjem, južnem delu trga Brolo (prej Trg revolucije).

Koper - Collegio dei Nobili

zadnja četrtina 17. stol., 1698

Gimnazijski trg 7. Na Gimnazijskem trgu z glavno fasado zapira južno stranico trga. Pred stavbo je vrt.

Koper - Delavsko naselje Šalara

tretja četrtina 20. stol., 1957

Pritlična soseska je urejena južno od mesta Koper med Šmarsko cesto in reko Badaševico. Sredi naselja teče potok Pjažentin.

Koper - Drevored pinij

druga četrtina 20. stol.

Drevored pinij raste na južni strani obalne ceste med Koprom in Izolo in se nadaljuje v občini Izola.

Koper - Fontico

zadnja četrtina 14. stol., 1392, sredina 15. stol., druga četrtina 16. stol., 1529

Trg Brolo 4 (prej Trg revolucije 4). Stavba je z glavno fasado orientirana na trg, skupaj s sosednjo palačo zamejuje vzhodno stranico trga v srednjeveškem mestnem jedru.

Koper - Foresteria

tretja četrtina 15. stol., 1458-1460, 1472, druga četrtina 16. stol., 1532, zadnja četrtina 18. stol., 1788, 19. stol., 20. stol.

Titov trg 4. Stoji pravokotno na Pretorsko palačo in poenotena s sosednjo stavbo Armerije zapira zahodno stranico trga; z glavno fasado je orientirana na glavni, srednjeveški mestni trg.

Koper - Gravisijev grad

zadnja četrtina 19. stol., 1885, zadnja četrtina 20. stol., 1991-1992

Cesta za gradom 8. Nad cesto Koper - Izola, na vedutno izpostavljeni lokaciji s pogledi na mesto Koper in Koprski zaliv.

Koper - Hiša Carpaccio

14. stol., sredina 20. stol., 1935, 1955

Carpacciov trg 6. Hiša stoji na zahodni stranici Carpacciovega trga, ki leži na vzhodnem robu mesta ob pristanišču.

Koper - Hiša Cernivan

13. stol.

Sabinijeva ulica 10 in 10a. Hiša stoji v južnem stavbnem nizu Sabinijeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Hiša Čevljarska 1

pozni srednji vek

Čevljarska ulica 1. Hiša se zajeda v vzhodno krilo Pretorske palače (z glavnim vhodom v podhodu palače); z glavno fasado orientirano na Čevljarsko ulico.

Koper - Hiša Čevljarska 23

19. stol.

Čevljarska ulica 23, Ulica OF 1. Hiša stoji ob križišču Čevljarske ulice z Ulico OF z glavno fasado orientirana na Čevljarsko ulico.

Koper - Hiša Čevljarska 5

pozni srednji vek, 18. stol.

Čevljarska 5. V Čevljarski ulici za zahodnim krilom Pretorske palače.

Koper - Hiša Čevljarska 8

tretja četrtina 18. stol., 1774

Čevljarska 8. Samostojno stoječa palača v Čevljarski ulici, v bližini glavnega mestnega trga.

Koper - Hiša Derin

15. stol.

Cankarjeva ulica 3, Petronijeva 1. Hiša stoji na vogalu Cankarjeve in Petronijeve ulice.

Koper - Hiša Dolinska 27

19. stol.

Dolinska cesta 27. Hiša stoji na severnem pobočju Sv. Margarete, nad predelom mesta Koper Olmo.

Koper - Hiša Favento

14. stol.

Obzidna ulica 9. Vogalna hiša je z glavno fasado orientirana na Obzidno ulico.

Koper - Hiša Filiputti

15. stol.

Župančičeva ulica 17. Hiša stoji v stavbnem nizu ozkega zamika Župančičeve ulice, z glavno fasado zapira zamik ulice.

Koper - Hiša Fini Bratti

18. stol.

Verdijeva ulica 7 in 7a. Hiša stoji v stavbnem nizu Verdijeve ulice.

Koper - Hiša Gianetti

18. stol.

Garibaldijeva ulica 26. Hiša stoji v stavbnem nizu Garibaldijeve ulice, z glavno fasado je orientirana na razširitev ulice, enotno streho si deli s sosednjo hišo.

Koper - Hiša Gramscijev trg 4 in 5

14. stol., 15. stol., 18. stol.

Gramscijev trg 4, 5. Vogalno ob izteku Levje ulice na trg (na vzhodni strani mesta), z glavno fasado orientirano na trg.

Koper - Hiša Manzioli Tognana

16. stol.

Verdijeva ulica 2. Hiša stoji v nizu ulice tik ob mestni loži, ki so jo ob adaptaciji razširili v del njenega pritličja.

Koper - Hiša Manzoni

18. stol.

Kettejeva ulica 12. Hiša stoji v stavbnem nizu, z glavno fasado je orientirana na stičišče Kettejeve in Župančičeve ulice.

Koper - Hiša Minca Biscontini

16. stol., druga polovica 18. stol.

Čevljarska ulica 28 in 30. Hiša stoji na vogalu v stavbnem nizu Čevljarske ulice, z glavno fasado orientirana na ulico.

Koper - Hiša Mladinska 4

16. stol.

Mladinska ulica 4. Hiša stoji v jedru srednjeveškega mesta, z glavno fasado je orientirana na ulico, leva stranska oblikuje ulični zamik.

Koper - Hiša Percauz

13. stol., 14. stol.

Solinska 2. Vogalna hiša stoji na robu ob obzidju in Valvasorjevi ulici v srednjeveškem jedru mesta.

Koper - Hiša Perco

15. stol., 18. stol., 20. stol.

Belveder 6, 8. Hiša stoji na vogalu Verdijeve ulice, z glavno fasado je orientirana proti morju.

Koper - Hiša Peres

14. stol.

Župančičeva 23. Hiša stoji na vzhodnem delu Župančičeve ulice.

Koper - Hiša Tacco

16. stol.

Gallusova ulica 5. Hiša stoji na vogalu ob križišču Gallusove ulice z ulico Stare pošte, z glavno fasado je orientirana na razširitev stičišča Gallusove ulice in Ulice OF.

Koper - Hiša Totto

18. stol.

Kidričeva ulica 35, Santorijeva ulica 1. Hiša stoji v stavbnem nizu Kidričeve ulice ob križišču s Santorijevo ulico, z glavno fasado orientirana na Kidričevo ulico.

Koper - Hiša Tovarniška 2

15. stol., 18. stol.

Tovarniška ulica 2, Božičeva ulica 1, 1a. Hiša stoji v srednjeveškem jedru mesta Koper.

Koper - Hiša Vergerijev trg 2

16. stol., 18. stol.

Vergerijev trg 2. V stavbnem nizu ob izteku Ulice pri izolskih vratih na Vergerijev trg. Na vzhodu zapira trg.

Koper - Hiša Vergerijev trg 3

15. stol., 18. stol., 19. stol.

Vergerijev trg 3. Hiša stoji v strnjenem stavbnem nizu, je nadaljevanje hiše Vergerijev trg 2, s katero oblikuje vzhodno kuliso Vergerijevega trga.

Koper - Hiša Vergerij Madonizza Totto

16. stol.

Verdijeva ulica 4. Hiša stoji v stavbnem nizu Verdijeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Hiša Verzi

14. stol.

Sabinijeva ulica 3. Hiša stoji v stavbnem nizu Sabinijeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Hiša Vittori

15. stol., 17. stol.

Ulica OF 16. Hiša stoji na križišču Ulice OF z Gallusovo ulico, z glavno fasado je orientirana na razširitev Ulice OF.

Koper - Hiše Godigna, Cobol in Degrassi

18. stol.

Župančičeva ulica 41, 43. Dimnikarska ulica 2, 4, 6. Hiše stojijo na stičišču Župančičeve in Dimnikarske ulice, zaključni del ima poudarjeno dominantno vlogo v ambientu.

Koper - Hiše Ribiški trg 9, 10, 11 in 12

12. stol., 14. stol., druga četrtina 20. stol., 1925

Ribji trg 9, 10, 11, 12. Na SV strani srednjeveškega mesta, ob nekdanjem mandraču in v revnejši četrti ribičev.

Koper - Hiši Basilisco in Teodoro

14. stol.

Kidričeva ulica 29, 31, 33. Hiša stoji v južnem stavbnem nizu ulice.

Koper - Hotel Istrska 61 v Žusterni

prelom 19. stol. in 20. stol.

Istrska cesta 61, 65. Stavba nekdanjega hotela stoji ob cesti Koper - Izola, z glavno fasado je orientirana proti Kopru.

Koper - Hotel Žusterna

tretja četrtina 20. stol., 1960-1968

Istrska cesta 67. Hotel stoji v Žusterni, ob cesti, ki povezuje Koper z Izolo. Kompleks dopolnjuje vrtna ureditev, na nasprotni strani ceste ob obali je kopališče z bazenom.

Koper - Kapela sv. Križa

zadnja četrtina 15. stol., zadnja četrtina 16. stol.

Obzidna ulica. Kapela stoji na prelomnici ob Obzidni ulici, kjer se spušča pot proti Tovarniški ulici.

Koper - Krstilnica sv. Janeza Krstnika

srednji vek, prva četrtina 14. stol., 1317, druga četrtina 18. stol., 1747-1749, druga četrtina 20. stol., 1933-1935

Rotunda stoji severno ob stolnici, ob ulici, ki povezuje Titov trg s Trgom Brolo.

Koper - Loggia

tretja četrtina 15. stol., 1462-1464, zadnja četrtina 17. stol., 1698, druga četrtina 19. stol., 1846, 20. stol., 1935, 1987

Titov trg 1. Loža s pročeljem nasproti Pretorske palače zapira severno tržno stranico glavnega mestnega trga, stranska fasada je ob Verdijevi ulici.

Koper - Lokomotiva U-37

prva četrtina 20. stol., 1908

Lokomotiva stoji pred novo železniško postajo.

Koper - Luška kapitanija

prva četrtina 18. stol., 1713

Ukmarjev trg 2. Stavba stoji ob pomolu.

Koper - Mestna vrata Muda

prva četrtina 16. stol., 1516

Vrata z ostanki obzidja oblikujejo južno stranico Prešernovega trga, na južni strani mestnega jedra, v osi glavnega dostopa v mesto.

Koper - Mestni trg

13. stol., 15. stol., 16. stol., prva polovica 19. stol., druga polovica 20. stol., 1968

V najožjem jedru srednjeveškega Kopra, v izteku Kidričeve in Čevljarske ulice, zahodno od Brolla.

Koper - Mestno jedro

13. stol., 14. stol., 15. stol., 16. stol., 17. stol., 18. stol.

Mestno jedro je na severnem območju istrskega polotoka, ob Koprskem zalivu in ob izlivih Rižane.

Koper - Mestno obzidje na Prešernovem trgu

13. stol., 14. stol., 15. stol., 16. stol.

Obzidje je ohranjeno ob vratih Muda, na južnem robu mestnega jedra, ob nekdanjem kopenskem dostopu v mesto, med hišama Prešernov trg 4 in 5.

Koper - Mestno obzidje na Vojkovem nabrežju in Gramscijevem trgu

13. stol., 14. stol., 15. stol., 16. stol.

Vojkovo nabrežje - Gramscijev trg (danes zasuto nekdanje pristanišče).

Koper - Mestno obzidje v Pristaniški ulici

13. stol., 14. stol., 15. stol., 16. stol.

Pristaniška ulica 15 in 17

Koper - Mestno obzidje v ulici Izolska vrata

13. stol., 14. stol., 15. stol., 16. stol.

Obzidje je ohranjeno v stavbnem nizu Ulica Izolska vrata 1 - 21.

Koper - Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega

tretja četrtina 13. stol., 1260, 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1830

Cankarjeva ulica 2. Samostan stoji med trgoma Brolo in Martinčevim trgom na zahodu, na jugu ga zapira samostanska cerkev, na vzhodu samostan sv. Klare, severna stran meji na Cankarjevo ulico.

Koper - Palača Almerigogna

prelom 15. stol. in 16. stol.

Gortanov trg 13 in 14. Zgradba je del stavbnega niza na jugovzhodnem delu tržne stranice.

Koper - Palača Barbabianca Gravisi

18. stol.

Čevljarska ulica 15a in 17. Palača zaključuje slepo uličico, ki se odcepi od Čevljarske ulice.

Koper - Palača Bartoli

druga polovica 18. stol.

Kosovelov trg 1, 1a. Palača stoji na Kosovelom trgu, z glavno fasado je orientirana na iztek Marušičeve ulice na trg.

Koper - Palača Belgramoni Tacco

prelom 16. stol. in 17. stol.

Kidričeva ulica 19. Palača stoji v uličnem nizu, z glavno fasado je orientirana na razširitev Kidričeve ulice na Carpacciov trg, ki ga omejuje na južni strani.

Koper - Palača Bruti

prva četrtina 18. stol., 1714

Trg Brolo 1. Palača stoji za apsido stolnice in zaključuje severno stranico trga. Z glavno fasado je orientirana na trg.

Koper - Palača Bruti Almerigotti

16. stol., 18. stol.

Resslova ulica 2, 2a in 2b, Kidričeva ulica 42. Vogalna stavba stoji ob stičišču Resslove in Kidričeve ulice - kjer se odpira Carpacciov trg, z glavno fasado je orientirana na Resslovo ulico.

Koper - Palača Cankarjeva 33

druga polovica 18. stol.

Cankarjeva ulica 33. Palača je orientirana s svojo glavno fasado na Cankarjevo ulico in stoji samostojno v uličnem nizu.

Koper - Palača Carli

prva četrtina 15. stol., 1418, prva četrtina 18. stol.

Župančičeva ulica 39. Palača stoji na vogalu Čevljarske in Župančičeve ulice, v srednjeveškem jedru mesta.

Koper - Palača Corner Tacco in Palača Petronio

15. stol., 17. stol.

Cankarjeva 5. Palača stoji ob Cankarjevi ulici v središču mesta.

Koper - Palača de Belli

druga polovica 16. stol., 18. stol.

Cankarjeva 9, 9a, 9b. V jedru srednjeveškega mesta ob Cankarjevi ulici.

Koper - Palača de Franceschi

15. stol., 18. stol.

Čevljarska ulica 38, Tumova 2. Hiša stoji ob stičišču Čevljarske in Tumove ulice z glavno fasado orientirana na Čevljarsko ulico.

Koper - Palača del Bello

17. stol., prva polovica 18. stol.

Trubarjeva ulica 2. Palača stoji ob izteku Trubarjeve ulice na Titov trg (za Loggio in za stolnico; z vzhodno fasado do rotunde Carmine), z glavno fasado je orientirana na Trubarjevo ulico.

Koper - Palača Elio

druga četrtina 17. stol., 1627

Gallusova ulica 1, 3, Trg Brolo 7. Palača stoji ob prehodu Gallusove ulice na Trg Brolo, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Palača Gavardo Totto

18. stol., druga polovica 19. stol.

Kidričeva ulica 22, 22a, 22b. Palača stoji v stavbnem nizu Kidričeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico. Dvoriščna fasada in okrnjen vrt sta orientirana proti novim objektom na Nazorjevem trgu.

Koper - Palača Gerosa

17. stol.

Gortanov trg 11, Župančičeva ulica 20. Palača stoji na stičišču Župančičeve ulice in Gortanovega trga (južna fasada), z glavno fasado je orientirana na Župančičevo ulico.

Koper - Palača Gravisi Barbabianca

17. stol., prva četrtina 18. stol., 1710

Gallusova ulica 2. Palača (nekdanje najpomembnejše koprske plemiške družine) stoji kot dominanta v jedru mesta, ob izteku Gallusove ulice na Trg Brolo, z glavno fasado orientirana na ulico.

Koper - Palača Gravisi Buttorai

17. stol., 1664

Ulica OF 8 in 10. Stoji v uličnem nizu z glavno fasado orientirana na ulico. Nedokončana palača ima na dvoriščni strani vrt.

Koper - Palača Gravisi Vissich Nardi

zadnja četrtina 17. stol.

Trg Brolo 3. Palača zavzema reprezentančni, vzhodni del trga ob stičišču trga s Cankarjevo ulico, z glavno fasado je orientirana na trg.

Koper - Palača Grisoni Combi

15. stol., 16. stol., 18. stol., 19. stol.

Kreljeva ulica 8. Vogalna stavba v stavbnem nizu Kreljeve ulice je z glavno fasado orientirana na ulico, zadnja fasada gleda na vrt.

Koper - Palača Manzini

17. stol.

Ulica Izolska vrata 6, Dellavallijeva ulica 9. Palača stoji ob izteku Dellavalije ulice v stavbnem nizu ulice Izolska vrata, z glavno fasado orientirano na ulico Izolska vrata.

Koper - Palača Pellegrini de Favento

17. stol.

Čevljarska ulica 25, Ulica OF 2. Palača stoji na vogalu Čevljarske ulice in Ulice OF z glavno fasado orientirano na Čevljarsko ulico.

Koper - Palača Pizzarello Palma

19. stol.

Verdijeva ulica 1, Kidričeva ulica 2. Palača stoji na severozahodnem vogalu Titovega trga, ob stičišču Verdijeve in Kidričeve ulice, z glavno fasado je orientirana na Verdijevo ulico.

Koper - Palača Tacco Pecchiari

zadnja četrtina 14. stol., 17. stol.

Župančičeva ulica 35 in 35a. Palača stoji v stavbnem nizu Župančičeve ulice, z glavno fasado je orientirana na ulico.

Koper - Palača Tarsia

tretja četrtina 17. stol., 1669

Ulica OF 12. Palača stoji na vogalu Volaričeve ulice in Ulice OF, z glavno fasado je orientirana na Ulico OF.

Koper - Palača Thelis Madonizza

16. stol., 19. stol.

Verdijeva ulica 6. Hiša stoji v stavbnem nizu Verdijeve ulice.

Koper - Palača Tiepolo Gravisi

srednji vek, 18. stol., prva četrtina 21. stol., 2023

Kreljeva 6. Palača stoji v srednjeveškem jedru Kopra.

Koper - Palača Totto

18. stol.

Garibaldijeva ulica 24. Hiša stoji v stavbnem nizu Garibaldijeve ulice.

Koper - Palača Ulica OF 3

18. stol.

Ulica OF 3. V stavbnem nizu Ulice OF z glavno fasado orientirano na ulico.

Koper - Palača Vida Vidacovich

15. stol., 17. stol.

Župančičeva ulica 28, Ulica pri velikih vratih 7a. Palača stoji v stavbnem nizu Župančičeve ulice ob stičišču z Ulico pri velikih vratih.

Koper - Patriarhov stolp

13. stol.

Zgradba stoji v Trubarjevi ulici, prislonjena je ob palačo del Bello, Trubarjeva ulica 2, v najožjem središču mesta.

Koper - Portal hiše Čevljarska 7

16. stol.

Čevljarska ulica 7. V stavbnem nizu Čevljarske ulice.

Koper - Portal škofijske palače

prva četrtina 16. stol., 1520

Portal, ki vodi v vrt škofijske palače, Trg Brolo 11, je postavljen v osi reprezentančnega zunanjega stopnišča.

Koper - Portal Verzi

15. stol.

Stena s portalom nekdanje gotske palače je v strnjenem uličnem nizu, med hišama Ulica agrarne reforme 22 in 24.

Koper - Pretorska palača

tretja četrtina 13. stol., 1269, 14. stol., druga polovica 15. stol., tretja četrtina 17. stol., 1664

Titov trg 3. Z glavno fasado omejuje južno tržno stranico. Ob stolnici je osrednji objekt glavnega mestnega trga. V podhodu palače se na trg izteka Čevljarska ulica.

Koper - Rižanski vodovod

druga četrtina 20. stol., 1932-1935

Cevovod s podpornim zidom poteka levo ob glavni cesti Koper - Izola do naselja Žusterna.

Koper - Rotunda Device Marije

zadnja četrtina 11. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1694, prva četrtina 21. stol., 2022-2024

Dijaška ulica. Rotunda stoji globlje v ozki ulici (na začetku mestne četrti, imenovane Bošadraga) ob palači De Belli (v Cankarjevi ulici), v srednjeveškem mestnem jedru.

Koper - Samostan Santorijeva 9

tretja četrtina 15. stol., 1453, zadnja četrtina 16. stol., prva polovica 19. stol.

Santorijeva ulica 9. Kompleks leži na terasi nad Carpacciovim trgom na zahodnem obrobju mesta.

Koper - Samostan sv. Ane

druga polovica 15. stol., prva polovica 17. stol., 1620-1627, 1644

Samostan s cerkvijo sv. Ane stoji na severovzhodnem robu Kopra. Pročelje in del samostanskega kompleksa sestavljata vzhodno stranico Destradijevega trga.

Koper - Samostan sv. Klare

14. stol., 16. stol., 17. stol., 19. stol., 1806

Kapodistriasov trg 1, Kreljeva ulica 5, Martinčev trg 3. Samostan ob Kreljevi ulici ima glavno fasado orientirano na (danes zazidan) ozek prehod Goriške ulice. Kompleks zavzema plato med Konzulsko, Kreljevo in Goriško ulico in Giordanovim trgom.

Koper - Skladišče Libertas

sredina 19. stol.

Skladišče stoji vzporedno z nekdanjim mestnim obzidjem ob severnem robu starega mestnega jedra Koper (območje Bošedrage).

Koper - Skladišče soli v Bošadragi

tretja četrtina 19. stol.

Stavba je na severovzhodnem robu starega mestnega jedra, od katerega jo loči mestna obvoznica.

Koper - Skladišče sv. Marka

17. stol., druga četrtina 20. stol., 1935

Pristaniška ulica 1. Skladišče stoji na vzhodnem robu mesta med mandračem in Carpacciovim trgom. Je pomembna arhitekturna dominanta v veduti mesta.

Koper - Škofijska palača

prva četrtina 16. stol., 1522, zadnja četrtina 19. stol., 1890

Trg Brolo 11. Odmaknjena od prehoda med Titovim trgom in Trgom Brolo; z vrtom pred glavno fasado orientirano proti stolnici.

Koper - Spomenik Dušana Bordona v Semedeli

zadnja četrtina 20. stol., 1975

Spomenik stoji na dvorišču osnovne šole Dušana Bordona v Semedeli.

Koper - Spominsko znamenje 2. prekomorski brigadi v Semedeli

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v Semedeli, na ovinku, ki povezuje Cesto na Markovec z Ulico II. prekomorske brigade.

Koper - Spominsko znamenje na mestu fašistične mučilnice

tretja četrtina 20. stol., 1970, druga svetovna vojna

Spomenik je urejen na zahodni strani ceste Koper-Semedela, pri križišču s cesto Ljubljana-Portorož.

Koper - Steber sv. Justine

tretja četrtina 16. stol., 1572, druga četrtina 20. stol., 1935

Steber stoji v osrednjem delu Carpacciovega trga.

Koper - Trasa železniške proge Trst-Poreč od Žusterne do Proveja

prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1935

Trasa proge poteka med obalno cesto in morjem od kopališča v Žusterni do občinske meje Koper-Izola.

Koper - Vila Istrska 83 v Žusterni

prva četrtina 20. stol.

Istrska cesta 83. Vila stoji v Žusterni, južno nad glavno cesto Koper - Izola. Glavna fasada je orientirana proti morju, proti severu.

Koper - Vila Istrska 97 v Žusterni

prva četrtina 20. stol.

Istrska cesta 97. Vila stoji v Žusterni ob cesti Koper - Izola, orientirana proti morju.

Koper - Vila Istrska 99 v Žusterni

prva četrtina 20. stol.

Istrska cesta 99. Vila z vrtom stoji v Žusterni, ob cesti Koper - Izola. Orientirana je proti morju.

Koper - Vodnjak Da Ponte

tretja četrtina 17. stol., 1666

Prešernov trg. Na severni strani trga (ki se odpira na rob historičnega mesta).

Koper - Vodnjak na Carpacciovem trgu

sredina 15. stol., druga četrtina 20. stol., 1935

Carpacciov trg. Vodnjak stoji v osrednjem delu trga.

Koper - Vrata del Corte

prva četrtina 16. stol., 1506

Titov trg 4. Portal stoji v južnem delu pritličja stavbe Foresterije, orientiran je na Titov trg.

Koper - Železniška postaja ozkotirne železnice

prva četrtina 20. stol., 1902

Na robu nekdanjih koprskih solin, zahodno od kanala Badaševica.

Koper - Znamenje sv. Marka na Markovcu

18. stol., 19. stol.

Znamenje stoji blizu vrha zahodnega pobočja Markovega hriba. Postavjeno je na zaključek kamnitega zidu, verjetno ob nekdanjem vhodu na večje posestvo.

Koper - Znamenje v Markovcu

18. stol., 19. stol.

Znamenje stoji blizu vrha vzhodnega pobočja Markovega hriba ob križpotju.

Koromači-Boškini - Kapelica pred vasjo

prva četrtina 20. stol.

Kapelica stoji severno od vasi, tik ob cesti Gradin - Hrvoji.

Koromači-Boškini - Zaselek

prva polovica 20. stol.

Zaselek leži na južni rebri Vrha, južno od ceste Sirči-Hrvoji.

Kortine - Arheološko najdišče Podstaje

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega del ledin Podstaje, Križišče in hrib Kanelca (Na Kanelcah) jugozahodno od Črnega Kala.

Koštabona - Arheološko najdišče sv. Helena

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega del vasi Koštabona, gradišče in ruševine cerkvice sv. Helene z okolico, severovzhodno od vasi.

Koštabona - Cerkev sv. Andreja

druga četrtina 15. stol., druga polovica 17. stol.

Cerkev stoji na koncu naravnega pomola, na katerega je postavljena vas. Zavzema najbolj izpostavljeno točko naselja in predstavlja izjemno prostorsko dominanto.

Koštabona - Cerkev sv. Kozme in Damijana

druga četrtina 15. stol., 1446, 18. stol., 19. stol.

Ob dostopu v strnjeno, slemensko vas; obdana s kamnitim zidom.

Koštabona - Dvoriščni zid z nišo hiše Koštabona 1 na Plešivici

prva četrtina 20. stol., 1906

Dvoriščni zid z nišo delno obdaja hišo Koštabona 1, na pobočju Plešivice nad Koštabono.

Koštabona - Gradišče Koštabonske poljane

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče obsega ledino Koštabonske poljane in vrh Straža, severno od vasi Koštabona.

Koštabona - Kapela sv. Elije

druga četrtina 15. stol., 1446, sredina 18. stol.

V središču vasi.

Koštabona - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

Spomenik stoji severno pred vasjo, pri cerkvi, ob cesti, ki pelje iz Puč v Koštabono.

Koštabona - Vas

zadnja četrtina 12. stol., 1186, pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas Koštabona leži v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, na ozkem pomolu nad reko Dragonjo in potokom Supot.

Koštabona - Vodno zajetje Draga s periščem

prva polovica 20. stol.

Vodno zajetje je urejeno v dolini zahodno od Koštabone, južno pod potjo v zaselek Hrvatini, na izviru potoka Draga, ki je pritok reke Dragonje.

Koštabona - Vodno zajetje ob zaselku Hrvatini

19. stol.

Vodno zajetje je urejeno zahodno od zaselka Hrvatini, ob stari poti proti Planjavam.

Koštabona - Znamenje na hiši Koštabona 3 na Plešivici

prva četrtina 20. stol., 1906

Niša je vgrajena na hrbtno, vzhodno steno pritličnega prizidka hiše Koštabona 3, ki stoji na pobočju Plešivice nad Koštabono.

Kozloviči - Hiša Kozloviči 7

19. stol.

Kozloviči 7. Hiša stoji ob poti v središču vasi. Glavna fasada je obrnjena na veliko ograjeno dvorišče.

Kozloviči - Vaški vodni zbiralnik

prva četrtina 20. stol., 1911

Vaško cisterno s črpalko so uredili ob severni dostopni poti v vas.

Kozloviči - Zaselek Jurasi

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek leži na južni vzpetini grebena, ki ga omejujeta Pasji potok in Dernarnik. Do njega pripelje stranska pot iz Kozlovičev.

Krkavče - Arheološko najdišče Sv. Štefan

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče leži pod hribom Dovin v Sečoveljski dolini, na ledini Sv. Štefan.

Krkavče - Arheološko območje Gradišče

železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Na izpostavljeni terasi ob vasi Krkavče.

Krkavče - Arheološko območje Žvabi

železna doba

Leži na hribu pri zaselku Žvabi.

Krkavče - Cerkev sv. Mihaela

zadnja četrtina 16. stol., 1580, sredina 18. stol., 1749

Na trgu v jedru vasi, na robu naravnega pomola (na dveh ogromnih naravnih kamnitih ploščah).

Krkavče - Domačija Krkavče 69, 71, 74

novi vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Krkavče 69, 71, 74. Domačija stoji v jedru vasi, v stavbnem ambientu jugozahodno pod cerkvijo.

Krkavče - Hiša Pri Kuzmini

19. stol.

Krkavče 62. Hiša stoji v srednjem delu vasi, ob glavni komunikaciji. Stisnjena je med dve vaški poti na strmo padajočem terenu.

Krkavče - Hiša Vrešje

druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Krkavče b.št. Hiša stoji zahodno od hiše Krkavče 26, severozahodno od vasi, na pobočju, ki se spušča v dolino.

Krkavče - Vas

visoki srednji vek, 16. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas leži na jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, na ozkem pomolu na robu slemena nad Krkavškim potokom.

Krkavče - Zaselek Hrib

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Hrib sodi k naselju Krkavče in leži jugozahodno od krkavškega pokopališča, ob cesti za vas Krkavče.

Krkavče - Zaselek Rov

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Rov sodi k naselju Krkavče in leži na južnem pobočju vzpetine Gradišče, vzhodno od vaškega jedra Krkavč.

Krkavče - Zaselek Škrljevec

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Škrljevec sodi k naselju Krkavče in leži na južnem pobočju vzpetine Gradišče, vzhodno od vaškega jedra Krkavč.

Krkavče - Zaselek Žvabi

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Žvabi sodi k naselju Krkavče in leži ob vznožju južnega pobočja vzpetine Gradišče, vzhodno od vaškega jedra Krkavč.

Kubed - Arheološko najdišče Varda

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Varda z ledinami Na gmajni, V Vardi, Rodna brda, zahodno od vasi Kubed.

Kubed - Arheološko območje Utrdba

pozni srednji vek, novi vek

Arheološko območje obsega širši prostor protiturškega tabora s cerkvijo sv. Florjana, vzhodno nad vasjo Kubed.

Kubed - Cerkev sv. Mihaela

pozni srednji vek (domnevno), druga polovica 19. stol., 1851

Cerkev stoji na pokopališču, obdanem z zidom, na vzpetini na južni strani vasi.

Kubed - Kamniti most

tretja četrtina 19. stol., 1857

Most preči potok Potok na cesti med Rižano in Gračiščem, na sotočju Potoka in hudourniškega pritoka iz vasi, južno od vasi.

Kubed - Kapelica pred vasjo

zadnja četrtina 19. stol., 1898

Kapelica stoji pri mostu južno od vasi, ob cesti proti Gračišču.

Kubed - Mlin pri Mostičju

19. stol.

Kubed 69. Mlin stoji na levem bregu reke Rižane, zahodno od mosta na cesti Rižana - Kubed.

Kubed - Spomenik padlim v NOB in žrtvam

druga četrtina 20. stol., 1948

Spomenik stoji vzhodno ob cesti Koper - Grašišče; južno od jedra vasi, mostu in kapelice.

Kubed - Tabor in cerkev sv. Florijana

prva polovica 16. stol., tretja četrtina 19. stol., 1860

Tabor stoji na platoju na skalnem masivu na strateško pomembnem terenu apneničastega hrbta, ki se dviga nad dolino; nad cesto Črni Kal - Buzet. Jugovzhodno nad vasjo.

Kubed - Vas

16. stol., 17. stol., 18. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas se razprostira nad dolino reke Rižane, ob cesti Rižana - Buzet.

Labor - Arheološko najdišče sv. Martin

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega cerkev sv. Martina z okolico.

Labor - Arheološko območje Jurinčiči

rimska doba, srednji vek

Arheološko območje obsega področje opuščenega zaselka Jurinčiči, jugovzhodno od vasi Labor.

Labor - Cerkev sv. Martina

18. stol., druga četrtina 19. stol., 1841, zadnja četrtina 19. stol., 1892

Cerkev stoji sredi pokopališča malo izven vasi, na jugozahodnem koncu Bošteranskega hriba.

Labor - Frenkov bunker v Hrpeljcih

druga četrtina 20. stol., 1941-1945, druga svetovna vojna

V soteski "Kamerščile" pod vasjo.

Labor - Vas

druga četrtina 11. stol., 1028, 18. stol., 19. stol.

Vas Labor leži v zahodnem delu Bošteranskega hriba, ki se proti severu spušča v dolino potoka Rokave, proti jugu pa v zgornji del doline reke Dragonje.

Labor - Zgodovinsko območje Hrpeljci

druga četrtina 20. stol., 1944, druga svetovna vojna

Območje leži južno od ceste Boršt - Labor, ob pritoku reke Dragonje in obsega zaselek Jurinčiči z okolico.

Loka - Arheološko najdišče Za gradom

paleolitik, mezolitik, prazgodovina, 15. stol., 16. stol.

Arheološko najdišče leži vzhodno od Loke, na področju Kraškega roba.

Loka - Območje vodnega zbiralnika

prva polovica 20. stol., 1947

Ob križišču sredi razloženega naselja. Območje je sestavljeno iz razgledne ploščadi z zbiralnikom in napajališčem na eni strani ter razgledišča ob murvi nad periščem na drugi strani.

Loka - Ruševine cerkve sv. Cecilije

srednji vek

Ruševine cerkve leže na pobočju vzhodno nad vasjo Loka.

Lopar - Arheološko najdišče sv. Ruf

rimska doba, 12. stol.

Arheološko najdišče obsega cerkev sv. Rufa z okolico.

Lopar - Cerkev sv. Rufa

prva polovica 19. stol.

V najvišji legi razpotegnjene vasi na vrhu slemena stoji cerkev, ki jo obdaja pokopališče.

Lopar - Domačija Lopar 10

prva polovica 19. stol., druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Lopar 10. Hiša stoji v zahodnem delu vasi, pravokotno na glavno vaško ulico. Na zahodni strani je dvorišče, na severni strani se navezuje na stavbe sosednje domačije.

Lopar - Kapelica v vasi

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kapelica stoji sredi vasi, na večjem nepozidanem prostoru tik ob cesti.

Lopar - Kuhinja z ognjiščem

prva četrtina 20. stol.

Stavba stoji v zahodnem delu vasi Lopar, v predelu Dolenjci.

Lopar - Kulturna krajina Lopar

Kulturna krajina Lopar zajema del Šavrinskega gričevja z obcestno vasjo Lopar, ki stoji na ozkem grebenu nad dolino vodotoka Rokava.

Lopar - Spominska plošča Mornariškemu odredu Koper

zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na fasadi Zadružnega doma (kulturni dom), Lopar 19.

Lopar - Vodnjak pred vasjo

19. stol.

Vodnjak stoji severozahodno od vasi, tik pod cesto, ki pripelje v naselje s severne strani.

Manžan - Arheološko najdišče Na pilju

železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledini Na pilju in Grublja.

Marezige - Arheološko najdišče sv. Križ

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega cerkev sv. Križa z okolico in ledini Marišče ter Na Vardi.

Marezige - Cerkev sv. Križa

pozni srednji vek, 18. stol.

Cerkev, zvonik in okoli pokopališče stojijo sredi vasi ob cesti, ki pelje proti Pridvoru in Truškam.

Marezige - Kapelica na robu vasi

zadnja četrtina 19. stol.

Kapelica stoji na vzhodnem robu naselja, ob zaselku Burji, tik ob cesti proti Svetemu Antonu.

Marezige - Spomenik NOB in predvojnim žrtvam fašizma

tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na kamnito tlakovanem platoju nasproti sedeža Krajevne skupnosti, Marezige 24, ob cesti Koper - Marezige.

Marezige - Spomenik padlima borcema v Sabadinih

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji okrog 250 m daleč od zaselka Sabadini, na desni strani ob poti, ki pelje v Montinjan.

Marezige - Spominska plošča predvojnemu revolucionarju

zadnja četrtina 20. stol., 1981

Plošča je vzidana na pročelju (desno od vhoda) zadružnega doma, Marezige 24, ki je bil ob odkritju preimenovan v Dom krajevne skupnosti Rudolf Bernetič.

Marezige - Spominska plošča uporu vaščanov proti fašistom

zadnja četrtina 20. stol., 1981

Plošča je vzidana na južni fasadi hiše Marezige 35, v kateri je delovala osnovna šola Ivan Babič - Jager pred izgradnjo novega šolskega poslopja.

Maršiči - Gradišče Veliki Badin

železna doba, rimska doba

Gradišče leži na apnenčasti vzpetini Veliki Badin, jugovzhodno od Sočerge oz. severovzhodno od Maršičev.

Maršiči - Vodno zajetje

prva polovica 20. stol.

V vzhodnem delu naselja ob stalnem izviru Mlake.

Mlini - Mlin Mlini 46

novi vek, 19. stol., 20. stol.

Mlini 46. Leži S od jedra vasi nad potokom.

Movraž - Arheološko najdišče Goričica

rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Goričica, jugovzhodno od vasi Movraž.

Movraž - Arheološko najdišče Grad

pozni srednji vek, 15. stol.

Arheološko najdišče obsega okolico cerkve Marijinega vnebovzetja in ledino Pod steno ter Zagrad, jugovzhodno od vasi Movraž.

Movraž - Arheološko najdišče Sazid

prazgodovina, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega ledine Sazid, Zapatija in Žalostna grublja, severozahodno od vasi Movraž.

Movraž - Cerkev Marijinega vnebovzetja

tretja četrtina 18. stol., 1757, zadnja četrtina 19. stol., 1883

Cerkev stoji na najvišji terasi nad gručasto vasjo. Z zvonikom dominira nad naseljem in je pomembna dominanta v širšem prostoru.

Movraž - Kulturna krajina Movraška vala

Območje obsega celotno dno Movraške vale in pobočja, ki se dvigujejo nad naselji Movraž in Dvori, ter se na severozahodu nadaljuje po dolini preko Smokvice do Gračišča.

Movraž - Vas

19. stol., prva polovica 20. stol., druga svetovna vojna

Vas leži v spodnjem položnem pobočju Kuka, na kraškem polju Movraške vale.

Olika - Vas

19. stol.

Vas Olika leži na pomolu vzpetine pod gozdnatim pobočjem Slatine, južno od Sočerge.

Osp - Arheološko najdišče Belice

rimska doba

Arheološko najdišče je približno 700 m zahodno od jedra naselja Nova Gabrovica (Gabrovica pri Črnem Kalu), na trasi dostopne ceste za gradnjo 2. tira železniške proge Divača-Koper.

Osp - Arheološko najdišče Jenetova senožet

rimska doba

Arheološko najdišče je približno 250 m južno od vrha Vinjan na slovensko-italijanski državni meji, na trasi dostopne ceste za gradnjo 2. tira železniške proge Divača-Koper.

Osp - Arheološko najdišče Špina I

rimska doba

Arheološko najdišče je na ledini Špina, jugozahodno od vasi Osp, jugovzhodno od vasi Tinjan.

Osp - Arheološko najdišče Špina II

rimska doba

Arheološko najdišče je na ledini Špina, jugozahodno od vasi Osp, jugovzhodno od vasi Tinjan.

Osp - Arheološko najdišče Staje

rimska doba

Arheološko najdišče je približno 1,5 km severno od jedra vasi Tinjan, na trasi dostopne ceste za gradnjo 2. tira železniške proge Divača-Koper.

Osp - Arheološko najdišče Zasedski potok

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče je severozahodno od vasi Osp. Obsega območje zaselka Mlinarji in ledine Grubeljce, Nad faro (Stara fara), Postarija, Varda, Vinšče in Zased ob Zasedskem potoku.

Osp - Arheološko območje Osapska jama

prazgodovina, rimska doba, srednji vek, novi vek

Arheološko območje obsega del Kraškega roba (Stena), Osapsko jamo (Jama Grad) z razvalinami utrdbe, skalnat predel Pod steno ob hudourniški Osapski reki in skrajni vzhodni del vasi Osp.

Osp - Bunker partizanske tehnike Snežnik

druga četrtina 20. stol., 1944, druga svetovna vojna

Na severozahodnem robu vasi, ob cesti Črni Kal - Trst, pod hlevom hiše Osp 80.

Osp - Cerkev sv. Tomaža

zadnja četrtina 18. stol., 19. stol.

Na robu vasi, na najvišji terasi, skupaj s samostojno stoječim zvonikom predstavlja pomembno dominanto v širšem prostoru.

Osp - Domačija Osp 14

druga četrtina 19. stol., 1834

Osp 14. Domačija je ob stičišču glavne vaške ceste in stranske poti.

Osp - Hiša Osp brez številke

18. stol., druga četrtina 19. stol., 1846

Osp b.št. Hiša stoji v vzhodnem delu vasi, na vogalu ob ulici, ki vodi levo proti osrednjemu vaškemu ambientu s cerkvijo. Glavna fasada je orientirana na ulico.

Osp - Kamniti most

sredina 19. stol.

Most stoji na bregovih Osapske reke, na južnem dostopu v vas.

Osp - Pokopališče

zadnja četrtina 17. stol., 1680, druga svetovna vojna

Pokopališče leži zahodno od vasi, jugozahodno od ceste, ki pelje od Ospa proti državni meji z Italijo.

Osp - Utrdba Jama

prazgodovina, rimska doba, srednji vek, 16. stol., prva četrtina 17. stol.

Vhod v Osapsko jamo (jamo Grad) je nad vasjo Osp, pod strmo Osapsko steno.

Osp - Vas

tretja četrtina 11. stol., 1067, 19. stol., prva polovica 20. stol., druga svetovna vojna

Vas leži v Osapski dolini, pod previsno skalno steno kraške planote, ob cesti proti Italiji.

Pisari - Arheološko območje V Ležajih

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko območje obsega ledino V Ležajih, severno od vasi Pisari, pod cesto Sočerga - Buzet.

Pisari - Domačija Pisari 5

druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Pisari 5. Domačija je v majhnem zaselku južno od Sočerge.

Plavje - Cerkev sv. Lucije

druga polovica 19. stol., 1885

Dominanta vasi je na rob postavljena cerkev z zvonikom, ki stoji na dvignjenem terenu ob cesti Koper - Trst.

Plavje - Jamškova domačija

tretja četrtina 20. stol., 1969, druga svetovna vojna

Plavje 37. Ob cesti Plavje - Baldiha.

Plavje - Pokopališče

19. stol., druga svetovna vojna

Pokopališče leži severno od vasi, levo od ceste, ki iz Plavij pelje do mejnega prehoda.

Plavje - Spomenik NOB in ustanovitvi 1. odbora OF za Slovensko Istro

zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu, med cerkvijo sv. Lucije in gostilno. Prostor je omejen proti cerkvi z zidom, s cesto, potjo, ki se odcepi proti gostilni ter z betonsko ograjo in mrežo.

Plavje - Spominska plošča aktivistu NOB v Badihi

druga četrtina 20. stol., 1946, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana v obcestnem zidu, desno ob cesti Plavje - Badiha, pri hiši Plavje 64A.

Plavje - Stara šola

zadnja četrtina 19. stol., 1895

Plavje 7, 8. Poslopje stoji na desni strani ceste, ki pelje proti maloobmejnemu prehodu, jugozahodno od cerkve sv. Lucije.

Plavje - Vodnjak ob hiši Plavje 18

prva četrtina 20. stol.

Vodnjak stoji v velikem dvorišču, ki je pripadalo vili Plavje 18.

Pobegi - Arheološko območje Poljane 1

rimska doba

Arheološko območje je na zahodnem koncu naselja Pobegi, na njivskih površinah, ki ležijo na severozahodni strani stičišča med ulico Poljane in Cesto I. Istrske brigade.

Pobegi - Arheološko območje Poljane 2

rimska doba

Arheološko območje je na severozahodnem koncu naselja Pobegi, na njivskih površinah, ki ležijo približno 350 m severno od stičišča med ulico Ilirija in Cesto I. Istrske brigade.

Pobegi - Arheološko območje Porton 1

rimska doba

Arheološko območje je severno od jedra naselja Pobegi in južno od zaselka Porton, na njivskih površinah, ki ležijo na zahodni strani razcepa Ceste na Rižano (odcepa Pobegi-Dekani in Pobegi-Porton).

Pobegi - Arheološko območje Porton 2

rimska doba

Arheološko območje je severno od jedra Pobegov, na njivah, ki so približno 100 m južno od reke Rižane in približno 200 m severovzhodno od razcepa Ceste na Rižano (odcepa Pobegi-Dekani in Pobegi-Porton).

Pobegi - Arheološko območje Šanžanej

prazgodovina, rimska doba

Arheološko območje je na zahodnem koncu naselja Pobegi, na njivskih površinah, ki ležijo na južni strani Ceste I. Istrske brigade in zahodni strani Ceste na Žanej.

Pobegi - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na nekoliko dvignjenem terenu ob cesti Koper - Pridvor.

Pobegi - Villa rustica

rimska doba

Arheološko najdišče obsega predel porasel z vinogradom in gozdičem severovzhodno od Gravisijevega gradu.

Pobegi - Zadružni dom

sredina 20. stol., 1948-1950

Cesta I. Istrske brigade 59. Objekt stoji levo ob cesti, ki iz Bertokov pelje v Sv. Anton.

Podgorje - Kulturna krajina Podgorski kras

Kulturna krajina obsega območje travniških površin jugozahodno in severno od vasi Podgorje ter del zahodnega pobočja Slavnika.

Podgorje pod Slavnikom - Cerkev sv. Sabe

prelom 16. stol. in 17. stol., 1610

Na južnem delu vasi Podgorje.

Podgorje pod Slavnikom - Domačija Podgorje 12

18. stol., 19. stol.

Podgorje 12. Domačija stoji ob severnem robu starega vaškega jedra.

Podgorje pod Slavnikom - Domačija Podgorje 52

18. stol., 19. stol.

Podgorje 52. Domačija leži v središču vasi.

Podgorje pod Slavnikom - Domačija Podgorje 57

druga četrtina 19. stol., 1838

Podgorje 57. Domačija je v zahodnem delu starega vaškega jedra.

Podgorje pod Slavnikom - Hiša Podgorje 29

15. stol., 16. stol.

Podgorje 29. Hiša stoji v severnem delu starega vaškega jedra.

Podgorje pod Slavnikom - Vas Podgorje

zadnja četrtina 15. stol., 1499, prva četrtina 17. stol., 1616, 19. stol.

Vas leži nad kraškim robom, ob zahodnem vznožju Slavnika, ob cesti, ki se odcepi od magistrale Koper-Kozina in vodi proti Hrvaški.

Podgorje pod Slavnikom - Železniška postaja

zadnja četrtina 19. stol., 1876

Postaja stoji na planoti, kilometer severozahodno od Podgorja.

Podgorje pod Slavnikom - Znamenje sv. Antona

prelom 15. stol. in 16. stol.

Znamenje stoji na križišču na S robu vasi.

Podpeč pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Kontrade

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledine Čabrovec, Kontrade, Rodež, Skokovec in Veliki Bared, zahodno od vasi Podpeč.

Podpeč pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Podpeč

pozna bronasta doba, železna doba, 15. stol., 16. stol.

Arheološko najdišče obsega področje vzhodno nad vasjo Podpeč z vzpetino Vrh Stene.

Podpeč pri Črnem Kalu - Cerkev sv. Helene

zadnja četrtina 15. stol., 1489

Na spodnjem pasu, jugozahodno pod vasjo.

Podpeč pri Črnem Kalu - Domačija Podpeč 5

pozni srednji vek, tretja četrtina 19. stol., 1860

Podpeč 5. V starem vaškem jedru, ob cesti skozi vas proti Zazidu, ustvarja ozek prehod v vas.

Podpeč pri Črnem Kalu - Kmečka hiša Podpeč 16

druga četrtina 16. stol., 1547

Podpeč 16. Na južnem robu vasi.

Podpeč pri Črnem Kalu - Kmečka hiša Podpeč 30

prelom 15. stol. in 16. stol.

Podpeč 30. Stoji ob cesti v S delu vasi.

Podpeč pri Črnem Kalu - Kulturna krajina Kraški rob

Kulturna krajina obsega ozek pas ob kraškem lomu in se razteza od državne meje z Italijo pri Socerbu ter Osapske doline na severu do meje s Hrvaško pri Rakitovcu na jugu.

Podpeč pri Črnem Kalu - Obrambni stolp

12. stol., 13. stol., prva polovica 16. stol.

Obrambni stolp stoji nad vasjo Podpeč, na vrhu skalne pečine.

Podpeč pri Črnem Kalu - Tabor Jama v gradu

druga polovica 15. stol.

Vhod v Jamo v gradu je nad vasjo Podpeč, približno 20 m pod obrambnim stolpom.

Podpeč pri Črnem Kalu - Vas

pozni srednji vek, 16. stol., 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas Podpeč leži na pobočju Bržanije, pod Steno, jugozahodno od Črnega Kala.

Poletiči - Arheološko območje Beli Kamen

rimska doba

Arheološko območje obsega ledino Beli Kamen, severno od Poletičev.

Poletiči - Komunski vodnjak

sredina 19. stol.

Vodnjak stoji na vzhodnem robu vasi Poletiči, ob križišču dveh poti.

Pomjan - Arheološko najdišče Labor

rimska doba

Arheološko najdišče obsega zaselek Na Laborju, hrib in ledino Labor, jugozahodno od vasi Pomjan.

Pomjan - Arheološko najdišče Monte Romano

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib (Monte) Romano z ledinami Jeruca, Gradišče, Roman(o), Stari britof, zahodno od vasi Pomjan.

Pomjan - Arheološko najdišče Poljane

prazgodovina

Arheološko najdišče obsega hrib Poljane z ledinami Na Kalu, Pod Kaličem in Verčev bošk, zahodno od vasi Pomjan.

Pomjan - Arheološko najdišče Straža

prazgodovina, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega vzpetino Straža z ledino Kukovca in cerkev sv. Jurija z okolico. Območje je zaradi novogradenj deloma degradirano.

Pomjan - Cerkev Marijinega rojstva

prva polovica 15. stol., 17. stol.

Cerkev stoji v vzhodnem delu gručaste vasi, ob razširitvi ceste v manjši vaški trg, ki vodi v Šmarje.

Pomjan - Cerkev sv. Jurija

prva četrtina 13. stol., 1222, zadnja četrtina 18. stol., 1796, tretja četrtina 19. stol., 1866, prva četrtina 20. stol., 1915

Župnijska cerkev ima dominantno lego nad vasjo. Stoji na vzhodnem robu vasi, malo pred pokopališčem.

Pomjan - Domačija Pomjan 9

novi vek, druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Pomjan 9. Domačija stoji v severnem delu vasi, tik ob glavni vaški ulici, v strnjenem stavbnem nizu.

Pomjan - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

tretja četrtina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna

Spomenik stoji sredi vasi.

Pomjan - Spominsko znamenje žrtvama fašizma v Poljanah

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji levo ob makadamski poti, ki se odcepi od ceste, ki pelje iz Šmarij v Pomjan.

Pomjan - Srednjeveško grobišče

zgodnji srednji vek, visoki srednji vek

Arheološko najdišče obsega zahodni in južni del vasi.

Pomjan - Vas

pozni srednji vek, 18. stol., 19. stol.

Vas Pomjan leži ob cesti Šmarje - Marezige in se stopničasto vzpenja po slemenu Pomjanskega hriba.

Popetre - Arheološko najdišče Hrib

rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Hrib z ledino Na Fratah, severno od vasi Popetre.

Popetre - Cerkev sv. Andreja

15. stol., 17. stol.

Cerkev leži nad vaškim trgom ob vzhodnem robu vasi. Okoli cerkve je pokopališče, obdano z zidom.

Popetre - Domačija Popetre 37

druga četrtina 20. stol.

Popetre 37. Domačija stoji ob vaški poti, v jugozahodnem delu vasi, imenovanem Guzini.

Popetre - Domačija Popetre 6

19. stol.

Popetre 6. Domačija stoji zahodno ob cesti skozi jedro vasi.

Popetre - Vas

srednji vek

Vas na slemenu med Hribom in Brdom, ob cesti, ki povezuje Trsek z Gračiščem.

Prade - Arheološko najdišče Babuder

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Babuder.

Prade - Arheološko območje Plinovod

rimska doba

Arheološko območje je jugovzhodno od jedra naselja Prade, na njivskih površinah približno 350 m južno od stičišča med Cesto Bratstva in Cesto borcev.

Prade - Arheološko območje Prade

rimska doba

Arheološko območje obsega kmetijske površine severno od jedra naselja Prade.

Prade - Gravisijev grad

prelom 18. stol. in 19. stol.

Cesta bratstva 21. Dvorec je postavljen ob cesto, ki povezuje Koper s Sv. Antonom. Vhodni del je orientiran proti cesti, zadnji del pa se odpira proti odprtemu polju.

Prade - Spominska plošča partizanski učiteljici

tretja četrtina 20. stol., 1959, druga svetovna vojna

Na steni avle osnovne šole, Pobreška cesta 52.

Prade - Spominsko znamenje žrtvam italijanskih fašistov

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji v Pradah, ob cesti Koper - Pobegi in ob robu ceste, ki pelje v Žontarje.

Praproče pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Jama podkovnjakov

bronasta doba, rimska doba

Vhod v Jamo velikih podkovnjakov je na robu kraške planote Na plasah, severno od vhoda v jamo Ladrica, severozahodno od vasi Praproče.

Praproče pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Jama pod Krogom

paleolitik, prazgodovina

Jama pod Krogom leži jugovzhodno od vasi Črnotiče in severozahodno od Praproč.

Praproče pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Ladrica

bronasta doba, železna doba

Vhod v jamo Ladrica (Golobja jama) je na robu kraške planote Na plasah, severozahodno od vasi Praproče.

Praproče pri Črnem Kalu - Arheološko najdišče Na štirni

zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega ledino Na štirni, severovzhodno od vasi Praproče.

Praproče pri Črnem Kalu - Območje vodnega zajetja

druga četrtina 20. stol., 1929

Območje leži na nizki vzpetini jugozahodno od vasi.

Praproče pri Črnem Kalu - Spomenik padlim v NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1986, druga svetovna vojna

Spomenik stoji severno od vasi Praproče, ob križišču ceste Praproče - Podgorje.

Predloka - Arheološko najdišče sv. Janez Krstnik

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega cerkev sv. Janeza Krstnika z okolico in ledini Miklav ter Žardin.

Predloka - Cerkev sv. Janeza Krstnika

druga polovica 15. stol., 1461

Na področju poznorimske naselbine, na pobočju, ki se spušča proti izviru reke Rižane.

Pregara - Arheološko najdišče Fined

rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Fined, severovzhodno od vasi Pregara.

Pregara - Cerkev Karmelske Matere božje

prva polovica 20. stol., 1905, 1936, tretja četrtina 20. stol., 1957

Cerkev je ločena od vasi in stoji na njenem južnem koncu.

Pregara - Cerkev sv. Simona

17. stol.

Na pokopališču na manjši vzpetini vzhodno od strnjenega naselja.

Pregara - Domačija Solari v zaselku Reparac

19. stol., prva polovica 20. stol.

Pregara b.št. Domačija je v jugovzhodnem delu zaselka Reparac, ob hiši Pregara 57.

Pregara - Hiša Pregara brez številke

19. stol.

Pregara b.št. Hiša stoji v strnjenem nizu v jedru vasi Pregara, med domačijama Pregara 18 in 21. Dvoriščna fasada se odpira na manjši vaški trg.

Pregara - Kapelica Srca Jezusovega

zadnja četrtina 19. stol.

Kapelica stoji južno od Pregare ob cesti za Reparec, na širšem nepozidanem prostoru.

Pregara - Napajališče in perišče v Brežinarjih

tretja četrtina 20. stol., 1958

Objekt stoji zahodno pred zaselkom, severno od ceste, ki iz Reparca pelje v Tonišće.

Pregara - Vas

pozni srednji vek, 18. stol., 19. stol.

Vas Pregara leži na Pregarski planoti, v jugovzhodnem delu Šavrinskega gričevja.

Pregara - Zaselek Abrami

17. stol., 19. stol., druga četrtina 20. stol., 1944

Zaselek leži na planoti vzhodno od Pregare.

Pregara - Zaselek Reparac

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Reparac leži na slemenu južno od Pregare in jugovzhodno od Brezovice pri Gradinu.

Puče - Arheološko najdišče Fernet

prazgodovina

Arheološko najdišče obsega hrib Fernet, severozahodno od vasi Puče.

Puče - Arheološko najdišče Hrib

pozna bronasta doba, železna doba

Arheološko najdišče obsega vzpetino Hrib, zaselke Breči, Dolina, Pribci in ledino Na kalu.

Puče - Cerkev Karmelske matere božje

16. stol., 18. stol.

Cerkev stoji ob glavni vaški komunikaciji, na dostopu v vas. Okoli cerkve je pokopališče.

Puče - Hiša Puče 35

19. stol., prva polovica 20. stol.

Puče 35. Hiša stoji na vzhodnem robu stavbnega niza, med dvema ulicama in velikim dvoriščem, v osrednjem delu vasi.

Puče - Komunski vodnjak

druga polovica 19. stol.

Vodnjak stoji vzhodno od vasi.

Puče - Kulturna krajina Krkavče-Koštabona

Območje obsega osrednji, najbolj značilen del kulturne krajine Slovenske Istre in del doline Dragonje. Vanj spadajo vasi Koštabona, Puče in Krkavče z vsemi zaselki in pobočji pod njimi, vključno z dolino reke Dragonje. Na vzhodu sega do struge potoka Supota ter slapa Pinjevca.

Puče - Porton domačije Tomaželi

druga polovica 19. stol.

Porton je del domačije Puče b.št., ki je pri hiši Puče 45, v osrednjem delu vasi, gleda na glavno vaško ulico.

Puče - Spomenik padlim in žrtvam NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1996, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob vhodu na novo pokopališče v Pučah.

Puče - Stara šola

druga četrtina 20. stol., 1932

Puče 21. Šola stoji na severnem robu naselja, na desni strani ob cesti, ki pelje proti zaselku Breči.

Puče - Studenec Brače v Brečih

19. stol., prva polovica 20. stol.

Perišče in napajališče sta urejena na izviru potoka Brače, ki je pritok reke Dragonje, vzhodno od zaselka Breči. Mimo vodi stara pot proti Koštaboni.

Puče - Studenec Kostanjevec v Brečih

19. stol.

Napajališče je urejeno severno od zaselka Breči, tik ob poti, ki pripelje od Šmarij.

Puče - Vas

13. stol. (omemba), prva četrtina 17. stol., 1620, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas leži nad dolino reke Dragonje, na zahodnem pobočju vzpetine Hrib.

Puče - Zaselek Breči

Zaselek leži v bližini vasi Puče na pobočju hriba, ki se spušča v dolino Dragonje.

Puče - Zaselek Planjave

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek leži pod vasjo Puče, na pobočju hriba, ki se proti jugu spušča v dolino reke Dragonje.

Puče - Zaselek Pribci

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek je na južnem pobočju vzpetine Hrib, jugovzhodno od vasi Puče.

Rakitovec pri Hrastovljah - Arheološko najdišče Jama pod Gabrkom

neolitik, bronasta doba, rimska doba

Jama pod Gabrkom leži vzhodno od ceste Rakitovec - Brest in jugozahodno od Rakitovca.

Rakitovec pri Hrastovljah - Cerkev sv. Križa

pozni srednji vek, 18. stol.

Sredi vasi Rakitovec, na manjši vzpetini.

Rakitovec pri Hrastovljah - Pokopališče

19. stol., 20. stol., druga svetovna vojna

Pokopališče leži vzhodno od vasi, nekaj metrov pod cesto, ki iz Rakitovca pelje proti železniški postaji.

Rakitovec pri Hrastovljah - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti, na ovinku pred vhodom v vas.

Rakitovec pri Hrastovljah - Vas

pozni srednji vek, 16. stol., 17. stol., 19. stol.

Vas Rakitovec leži v južnem delu Podgorskega krasa, na severnem robu ozke doline med hriboma Kavčič in Breg, jugovzhodno od Zazida.

Rakitovec pri Hrastovljah - Železniška postaja

zadnja četrtina 19. stol., 1876

Postaja stoji na planoti, kilometer in pol zahodno od vasi.

Rakitovec pri Hrastovljah - Železniški vodovod in cisterna

zadnja četrtina 19. stol., 1876

Vodovod se začne severno od železniške postaje Rakitovec, poteka južno od vasi Rakitovec in se nadaljuje na hrvaško ozemlje.

Rakitovec pri Hrastovljah - Znamenje v bližini vasi

16. stol., tretja četrtina 19. stol., 1867

Znamenje stoji na razpotju jugovzhodno od vasi Rakitovec.

Rižana - Spominsko znamenje v Bertoših

tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji v zapuščenem zaselku Bertoši, severno od ceste Dekani-Rižana in severozahodno od vasi Cepki in Rižane.

Rižana - Vrtec

druga četrtina 20. stol., 1927

Rižana 2. Stavba vrtca stoji na severovzhodnem robu vasi.

Rožar - Arheološko najdišče sv. Jurij

železna doba, 15. stol., 16. stol.

Arheološko najdišče leži na hribu Rožar in zajema območje cerkve sv. Jurija ter del vasi. Območje je zaradi novejših posegov delno degradirano.

Rožar - Cerkev sv. Jurija

pozni srednji vek (domnevno), 19. stol.

Cerkev stoji na najvišji točki grebena nad vasjo Rožar; obdana z zidom - ostanek tabora iz časa turških upadov.

Rožar - Kulturna krajina

Kulturna krajina obsega območje vasi Rožar in Stepani s pobočjem, ter severni del vasi Rižana, na jugozahodnem delu Črnikalskega hriba.

Rožar - Marijina kapelica

prva četrtina 20. stol.

Kapelica stoji ob križišču cest na začetku vasi Rožar, v ograji hiše Rožar 1a (prej nepozidan prostor).

Šalara - Arheološko najdišče Paderna

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje zaselka Paderna južno od Šalare.

Šalara - Arheološko najdišče Sv. Štefan

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega področje zaselka Sv. Štefan in hrib Veliki hrib.

Šalara - Arheološko območje Stara Šalara

prazgodovina, rimska doba

Arheološko območje leži na pobočju severno od Stare Šalare.

Šeki - Arheološko območje Bravnica

srednji vek, novi vek

Arheološko območje obsega ledino Bravnica (Brvični Dol), severno od vasi Šeki.

Sirči - Hiša Sirči 7

druga polovica 19. stol.

Sirči 7. Hiša stoji v severnem delu dolgega stavbnega niza, v osrednjem delu zaselka.

Sirči - Kamniti prepust

Zahodno od ceste, ki iz Gradišča mimo Pičurjev pelje v Sirče. Pod strmimi stenami severno od Gradina oblikuje cesta oster ovinek nad hudourniškim prepustom.

Sirči - Zaselek

18. stol., 19. stol.

Zaselek leži na širši ravnici pod Dolgim brdom, ob cesti Gradin-Topolovec.

Sirči - Zaselek Pavliči

19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek leži severozahodno od vasi Sirči, na vzpetini nad strugo potoka Stranica.

Škocjan pri Kopru - Arheološko najdišče Sveti Tomaž

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Sv. Tomaža z nekdanjim veleposestvom družine Gravisi, južno od naselja Škocjan.

Škocjan pri Kopru - Arheološko območje Škocjan

prazgodovina, rimska doba

Arheološko območje leži jugovzhodno od Kopra, na južnem pobočju Škocjanskega hriba.

Škocjan pri Kopru - Arheološko območje Sv. Mihael

srednji vek

Arheološko območje je na ledini Sv. Mihael, severovzhodno od naselja Škocjan.

Škocjan pri Kopru - Grobnica De Grassi

zadnja četrtina 19. stol., 1888-1894

Grobnica je na starem delu koprskega mestnega pokopališča v Škocjanu, le nekaj metrov stran od vhodnega objekta.

Škocjan pri Kopru - Kmetijska šola

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Istrska cesta 13. Hiša se nahaja 100 m desno nad cesto, ki s pokopališča v Škocjanu pelje v Bertoke.

Škocjan pri Kopru - Obcestni kamen beneške ceste

zadnja četrtina 18. stol., 1776

Obcestni kamen stoji levo ob stari cesti od pokopališča v Škocjanu do Bertokov, na razpotju pri Sv. Mihaelu (posest Činčin).

Škocjan pri Kopru - Pokopališče

19. stol., 1811, 1830, 1890, prva četrtina 20. stol., prva svetovna vojna, druga svetovna vojna

Pokopališče leži desno od avtoceste, ki pelje proti Ljubljani, na severozahodni strani Škocjanskega hriba.

Škocjan pri Kopru - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1974, druga svetovna vojna

Spomenik stoji med pokopališčem v Škocjanu in zgradbo Vina Koper; na razpotju.

Škocjan pri Kopru - Spominsko znamenje sedmim partizanom

tretja četrtina 20. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., druga svetovna vojna

Obeležje je nad cesto, ki od glavne ceste Koper-Bertoki pelje do stavbe veterinarske ambulante. Nekoliko je bilo prstavljeno z glavne ceste na sedanjo lokacijo, ko so obnavljali cesto.

Škocjan pri Kopru - Veleposestvo Škocjan 36, 37

18. stol.

Škocjan 36, 37. Zaselek Sveti Tomaž. Skupina stavb na vrhu oble vzpetine južno od naselja (Škocjan).

Škocjan pri Kopru - Znamenje ob cesti za Bertoke

prva četrtina 20. stol.

Stoji na kamniti škarpi ob cesti Škocjan - Bertoki.

Šmarje pri Kopru - Arheološko območje Marijino brezmadežno spočetje

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko območje obsega okolico cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja.

Šmarje pri Kopru - Cerkev Brezmadežnega spočetja

9. stol., visoki srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1730, druga četrtina 20. stol., 1926

Cerkev stoji južno od glavnega vaškega trga, na prehodu med strnjenim in razloženim delom naselja.

Šmarje pri Kopru - Cerkev sv. Antona Puščavnika

zadnja četrtina 15. stol., 1488, druga četrtina 19. stol., 1843

Cerkev stoji na pokopališču na vzhodni strani vasi, južno ob cesti, ki pelje v Bošamarin in Koštabono ter Pomjan.

Šmarje pri Kopru - Pokopališče

zadnja četrtina 19. stol., prva polovica 20. stol., druga svetovna vojna

Pokopališče leži na vzhodni strani vasi, južno ob cesti, ki pelje v Bošamarin.

Šmarje pri Kopru - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1969, druga svetovna vojna

Ob cesti, ki pelje iz Kopra v Šmarje.

Šmarje pri Kopru - Spominska plošča Istrskemu odredu

zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna

Spominska plošča je vzidana na pročelju zadružnega doma, Šmarje 79.

Smokvica - Arheološko najdišče Stara Griža

prazgodovina

Arheološko najdišče obsega področje med ledinama Stara in Nova Griža, vzhodno od vasi Smokvica.

Smokvica - Cerkev sv. Marije Magdalene

zadnja četrtina 18. stol., 1795

Cerkev stoji jugozahodno od vasi ob cesti, ki pelje iz Gradišča v Movraž.

Smokvica - Domačija Smokvica 10, 13, 14 in 15

novi vek, 18. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Smokvica 10, 13, 14, 15. Domačija stoji na JV robu vasi pod cerkvijo.

Smokvica - Domačija Smokvica 25

19. stol.

Smokvica 25. Domačija je v severnem delu vasi Smokvica, ob vaški poti.

Smokvica - Gradišče Na jamicah

železna doba, rimska doba

Najdišče obsega ledini Na jamicah in Bukovščina, severozahodno od vasi Smokvica.

Smokvica - Vas

druga četrtina 11. stol., 1028 (omemba), 15. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Smokvica leži na spodnjem pobočju Kroga, na robu Smokavške vale, ob cesti Movraž-Gračišče.

Socerb - Arheološko najdišče Vas

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega območje vasi Socerb (staro ljudsko ime Strmec) s cerkvijo sv. Socerba ter ledine Korone, Na Goricah, Na Rotondi, Plante in Stajce.

Socerb - Cerkev sv. Socerba

prelom 16. stol. in 17. stol., 1583-1607

Cerkev stoji na kraškem bregu, na robu vasi.

Socerb - Domačija Socerb 13

druga četrtina 19. stol., 1846

Socerb 13. Domačija stoji v jedru vasi, ob vaškem trgu, severno od cerkve.

Socerb - Grad

11. stol., 15. stol., 1413, zadnja četrtina 18. stol., druga četrtina 20. stol., 1925

Grad je na robu prepadnih sten nad vasjo Socerb, na mestu prazgodovinske utrjene naselbine.

Socerb - Območje gradu Socerb

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Območje Kraškega roba nad vasjo Socerb, nad Tržaškim zalivom, del in okolica nekdanjega gradišča.

Socerb - Pokopališče

zadnja četrtina 19. stol., 1877, prva četrtina 21. stol.

Pokopališče leži južno od ceste, ki vodi iz Kastelca v Socerb, na kraju Plante.

Socerb - Vas

pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas Socerb leži pod strmim Kraškim robom nad Osapsko dolino, jugozahodno od Špeča.

Sočerga - Arheološko najdišče sv. Kvirik

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba

Gradišče leži na hribu Gradec, severno od cerkve sv. Kvirika.

Sočerga - Cerkev sv. Justa in sv. Evfemije

prva četrtina 20. stol., 1906

Cerkev z zvonikom stoji na griču v jugozahodnem delu naselja. Ima dominantno pozicijo v prostoru, še posebej, ker je velikih dimenzij. Orientirana je proti severovzhodu.

Sočerga - Cerkev sv. Kvirika

visoki srednji vek, zadnja četrtina 19. stol., 1886, druga četrtina 20. stol., 1940

Cerkev stoji na hribu nad Sočergo in ima pomembno dominantno lego v širšem prostoru. Obdana je s pokopališčem in zidom.

Sočerga - Kapela v hiši Sočerga 1

prva polovica 20. stol.

Kapela je vpeta v hišo v sklopu stavbnega niza ob cesti Gračišče - Buzet v severnem delu naselja, imenovanem Batifer.

Sočerga - Porton domačije Sočerga 2

druga polovica 19. stol.

Porton pripada domačiji Sočerga 2, ki stoji v severnem delu naselja Sočerga, imenovanem Batifer.

Sočerga - Vas

15. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas stoji ob cesti Gračišče-Buzet na prevalu, ki povezuje kraško Sočerško valo na severu z Dolenjščino na jugu.

Sočerga - Zadružni dom

druga četrtina 20. stol., tretja četrtina 20. stol., 1967, druga svetovna vojna

Sočerga 3. Zadružni dom stoji na vzhodnem začetku vasi, spominska plošča je v nadstropju stranske fasade.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Kortinca

rimska doba, visoki srednji vek, novi vek

Arheološko najdišče je obsegalo pobočje zahodno od Spodnjih Škofij.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Križišče

rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko najdišče obsega vznožje pobočja hriba Bečajevec in del ankaranskega križišča, severozahodno od Dekanov.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Purissimo

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledine Na Baredih, Pri Biščaku in Purissimo.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Reber

rimska doba, srednji vek, novi vek

Arheološko najdišče je ležalo na zahodnem robu Spodnjih Škofij.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice

rimska doba

Arheološko najdišče leži južno od naselja Spodnje Škofije, na zahodnem pobočju hriba Bečajevec, severno za tovarno Iplas. Na zahodu sega do ceste Koper - Trst.

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Valmarin

16. stol., 17. stol.

Arheološko najdišče je na pobočju med krakoma cestnih odsekov Križišče Ankaran - Trst in Križišče Ankaran - mejni prehod Lazaret; delno degradirano ob gradnji ceste.

Spodnje Škofije - Cerkev Srca Jezusovega

druga četrtina 20. stol., 1931-1934, zadnja četrtina 20. stol., 1987

Cerkev in zvonik sta postavljena ob stari gotski cerkvi sv. Mateja na trgu ob koncu vasi.

Spodnje Škofije - Cerkev sv. Mateja

tretja četrtina 17. stol.

Cerkev stoji v centru vasi, nekoliko odmaknjena od ceste, ki pelje v Trst, pri župnijski cerkvi.

Spodnje Škofije - Mejna kontrolna točka med cono A in cono B STO

sredina 20. stol., 1947-1954, prva četrtina 21. stol., 2004

Spodnje Škofije 63. Objekt stoji desno ob glavni cesti, ki iz naselja pelje do mejnega prehoda.

Spodnje Škofije - Pokopališče

druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol., druga svetovna vojna

Pokopališče leži desno ob cesti, ki mimo nove šole pelje proti Tinjanu.

Spodnje Škofije - Škofijski dvorec

druga četrtina 18. stol., 1728, prva četrtina 21. stol.

Spodnje Škofije 9, 9a, 10, 10a, 10b. Stavba je stala severno od križišča Bivje pri Ankaranu, med avtocesto in magistralno cesto, v predelu Valmarin.

Spodnje Škofije - Spomenik Oskarju Kovačiču

druga polovica 20. stol., 1969, 1977, druga svetovna vojna

Spomenik stoji pred vhodom v novo šolo, na desni strani ceste, ki pelje iz Kopra v Trst. Na to lokacijo je bil postavljen avgusta leta 1977. Prej je stal pred staro šolo.

Spodnje Škofije - Spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašizma

zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Spomenik stoji pred osnovno šolo Oskarja Kovačiča, ob cesti, ki pelje na Tinjan.

Spodnje Škofije - Spominska plošča žrtvam fašizma

tretja četrtina 20. stol., 1956, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana v višini 240 cm od tal na pročelju zadružnega doma, Spodnje Škofije 54.

Spodnje Škofije - Trasa železnice Trst-Poreč od Škofij do Bertokov

prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1935

Del trase železniške proge Trst-Poreč poteka od državne meje z Italijo pri Škofijah, mimo Dekanov do Bertokov.

Spodnje Škofije - Vila Spodnje Škofije 18

prva četrtina 20. stol.

Spodnje Škofije 18. Vila s parkom stoji na vzpetini nad cesto Ankaran - Koper. Parkovno ureditev omejujeta nizek kamniti zid in škarpa.

Srgaši - Vas

15. stol., prva četrtina 17. stol., 1620, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Srgaši leži na južnem pobočju Gažonskega hriba nad potokom Derešnjak. Do vasi vodi cesta, ki se na Križišču odcepi z glavne ceste Koper-Dragonja.

Stepani - Arheološko najdišče Na Selinci

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje vasi Stepani z delom današnje stranske prometnice od vasi Črni Kal do Rižane.

Stepani - Cerkev sv. Jakoba

druga polovica 17. stol.

Cerkev s pokopališčem stoji na najvišji točki grebena hriba, severno nad vasjo Stepani.

Stepani - Hiša Stepani 9

prelom 19. stol. in 20. stol.

Stepani 9. Hiša stoji v severnem delu dolgega stavbnega niza (skupaj s hišo Stepani 10), ki poteka pravokotno na cesto.

Stepani - Villa rustica Na vrhu

zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče je obsegalo vzpetino Na vrhu, severovzhodno od vasi Stepani; degradirano ob gradnji AC odseka Klanec - Ankaran.

Sveti Anton - Arheološko najdišče Kavaliči

rimska doba

Arheološko najdišče obsega vzpetino Koritnica, jugozahodno od zaselka Kavaliči.

Sveti Anton - Arheološko najdišče Kortina

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Kortina z ledinama Loza in Žardin na severovzhodnem področju vasi Sv. Anton. Območje je zaradi novejših gradbenih posegov degradirano.

Sveti Anton - Arheološko najdišče Pečki

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje zaselka Pečki, severozahodno od vasi Sv. Anton.

Sveti Anton - Cerkev sv. Antona Puščavnika

prva polovica 16. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1847

Cerkev stoji na rahli vzpetini na jugovzhodnem koncu vasi. Dominantno lego poudarja zvonik, ki je viden iz vseh zaselkov razložene vasi Sv. Anton.

Sveti Anton - Gradišče Jazbine

železna doba

Arheološko najdišče obsega hrib Jazbine in vzpetino Kortina, severno od zaselka Kocjančiči.

Sveti Anton - Kuhinja v hiši Šušteti 7

prva četrtina 20. stol.

Šušteti 7. Hiša s kuhinjo v pritličju stoji na južnem delu niza, v severozahodnem delu zaselka Šušteti, v okviru naselja Sveti Anton.

Sveti Anton - Pokopališče

19. stol., druga svetovna vojna

Levo ob cesti, ki pelje iz Kopra, zahodno pred zadružnim domom.

Sveti Anton - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1970, druga svetovna vojna

Na južni strani ceste Koper - Sveti Anton.

Sveti Anton - Spominska plošča borcem in talcem

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na pročelju zadružnega doma, Sveti Anton 1, ki stoji levo ob cesti Koper - Marezige.

Sveti Anton - Spominsko znamenje aktivistu v Turkih

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji v Sv. Antonu, v zaselku Turki, na levi strani ceste ki pelje iz Kopra, ob pločniku, na vogalu vrta na katerem stoji hiša Turki 13.

Sveti Anton - Spominsko znamenje žrtvam fašizma v Pečkih

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji ob poti, na robu zaselka Pečki.

Sveti Anton - Spominsko znamenje žrtvam fašizma v Šuštetih

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji severno od zaselka Šušteti, desno ob poti v bregu, 1 m nad in 2 m od roba poti.

Sveti Anton - Vodnjak ob cesti v zaselku Turki

zadnja četrtina 19. stol., 1882

Vodnjak stoji ob glavni cesti skozi naselje, v zaselku Turki.

Sveti Anton - Zaselek Kocjančiči

Zaselek leži na južnem pobočju hriba Jazbine nad dolino Rokave. Dostop je po južnem odcepu ceste Sv. Anton-Gračišče.

Tinjan - Arheološko najdišče Kolombar

rimska doba

Arheološko najdišče obsega področje zaselka Kolombar jugozahodno od vasi Tinjan.

Tinjan - Arheološko najdišče Tinjanski hrib

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega vrh Tinjanskega hriba z vasjo Tinjan, ledine Koronce, Ruhot, Trepetičje in Zidanca.

Tinjan - Cerkev sv. Mihaela

zadnja četrtina 17. stol.

Na dominantni točki na robu vasi, na obzidanem platoju prazgodovinskega gradišča.

Tinjan - Kapelica na robu zaselka Urbanci

druga polovica 19. stol.

Kapelica stoji ob izteku ceste, vzhodno od vasi.

Tinjan - Kapelica pred vasjo

19. stol.

Kapelica stoji ob cesti, ki pelje od Šmarij proti Tinjanu.

Tinjan - Kulturna krajina

Kulturna krajina leži na Tinjskem hribu, med Osapsko in Rižansko dolino.

Tinjan - Pokopališče

19. stol.

Pokopališče leži na Tinjanskem hribu, vzhodno pod platojem s cerkvijo sv. Mihaela.

Tinjan - Stara šola

prva polovica 20. stol.

Tinjan 48. Poslopje stoji na Tinjanskem hribu, ob cesti zahodno pred cerkvijo sv. Mihalea.

Tinjan - Vas

druga četrtina 13. stol., 1229, 16. stol., 17. stol., 18. stol., 19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas z zunaj ležečim pokopališčem leži na vrhu Tinjanskega hriba, vzhodno od glavne ceste Spodnje Škofije - Trst.

Topolovec - Arheološko najdišče Ovzide

prazgodovina, srednji vek, novi vek

Arheološko najdišče je na naravnem pomolu jugozahodno od vasi Topolovec, nad dolino potoka Pasjaka in reke Dragonje.

Topolovec - Arheološko najdišče Sv. Hieronim

prazgodovina, pozni srednji vek

Arheološko najdišče obsega širše območje opuščenega pokopališča s cerkvijo sv. Hieronima, zahodno od vasi Topolovec, na naravnem pomolu nad dolino potoka Pasjaka in reke Dragonje.

Topolovec - Cerkev sv. Hieronima

pozni srednji vek, prelom 19. stol. in 20. stol.

Cerkev stoji zahodno pod vasjo Topolovec, na dominantno izpostavljenem naravnem pomolu nad dolino reke Rokave. Obdana je s pokopališkim zidom.

Topolovec - Domačija Topolovec 13 v Žrnjovcu

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1912

Topolovec 13. Domačija je v zaselku Žrnjovec, vzhodno od vasi Topolovec.

Topolovec - Kulturna krajina Belvedur

Kulturna krajina Belvedur obsega območje doline vodotoka Malinska in grebenov ter grebenskih uravnav na njegovi severni strani, vključuje zaselke Topolovec, Žrnjovec, Koromači – Boškini, Belvedur, Sirči ter Pavliči. Razčlenjen flišni gričevnat svet z omrežjem vodotokov sega do hrvaške meje.

Topolovec - Marijina kapelica

zadnja četrtina 19. stol.

Kapelica stoji na širokem nepozidanem trikotnem prostoru v križišču, kjer se odcepi od glavne ceste pot za Žrnjovec.

Topolovec - Vas

pozni srednji vek, 19. stol.

Topolovec leži v južnem delu Šavrinskega gričevja, na slemenu Velega vrha (462 m), ki se razteza med dolinama gornjega toka reke Dragonje na severu in dolino potoka Malinske na jugovzhodu. V vas pripelje cesta, ki se odcepi od ceste Gračišče-Sirči-Kučibreg.

Topolovec - Zaselek Hrvoji

druga četrtina 11. stol., 1035 (omemba), 18. stol., 19. stol.

Zaselek leži na južnem pobočju Velega vrha v bližini meje s Hrvaško, južno od jedra naselja Topolovec.

Topolovec - Zaselek Žrnjovec

pozni srednji vek, 19. stol.

Žrnjovec leži v Šavrinskem gričevju, na vzpetini Vrh nad strugo hudournika Vruja (pritok Dragonje). V naselje pripelje cesta, ki se odcepi od ceste Gračišče-Sirči-Kučibreg.

Trebeše - Cerkev sv. Martina

prelom 17. stol. in 18. stol.

Cerkev se nahaja sredi pokopališča na južnem robu vasi.

Trebeše - Domačija v Pičurih

18. stol., 19. stol.

Pičuri b.št.. Domačija leži na samem, ob cesti Trebeše-Sirči.

Trebeše - Spominski kamen ob cesti

druga četrtina 20. stol.

Kamen je postavljen tik ob cesti, ki pripelje iz Gračišča, pred odcepom za Trebeše.

Trebeše - Vas

19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas leži pod vrhom stožčaste vzpetine med cesto Gračišče-Brezovica pri Gradinu in dolino Stranice (pritok Dragonje).

Trebeše - Zaselek Kozloviči

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zaselek Kozloviči leži v Šavrinskem gričevju, na vrhu stožčaste vzpetine nad dolino Stranice (pritok Dragonje), jugovzhodno od vasi Trebeše. Do njega vodi cesta, ki se odcepi od ceste Gračišče-Brezovica pri Gradinu.

Triban - Arheološko najdišče Sv. Sebastjan

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Sv. Sebastjan z okolico.

Trsek - Cerkev sv. Brigite

srednji vek, prva četrtina 18. stol., 1700 (omemba)

Cerkev s pokopališčem je na griču nad Zgornjo vasjo Trsek.

Trsek - Mazurinov mlin

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Mlin stoji ob Dragonji.

Trsek - Spodnja vas

druga četrtina 11. stol., 1028 (omemba), pozni srednji vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Spodnja vas je v naselju Trsek, na griču med dolinama potoka Dernarnika in reke Dragonje, južno od križpotja (Popetre-Kozloviči) s kapelico.

Trsek - Zgornja vas

druga četrtina 11. stol., 1028 (omemba), pozni srednji vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Zgornja vas je v naselju Trsek, na griču med dolinama potoka Dernarnika in reke Dragonje, severno od križpotja (Popetre-Kozloviči) s kapelico.

Truške - Arheološko najdišče Bržanka

rimska doba

Arheološko najdišče obsega hrib Bržanka, jugovzhodno od vasi Boršt.

Truške - Arheološko najdišče Križni drev in Mačji hrib

bronasta doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega ledini Križni drev in Mačji hrib (Marišče z istoimensko vzpetino), severovzhodno od vasi Boršt.

Truške - Cerkev sv. Kancijana

tretja četrtina 16. stol., 1550, zadnja četrtina 18. stol., 1778

Cerkev stoji na robu zaselka, na naravnem pomolu, obdana z visokimi cipresami. Povdarjena dominanta v prostoru.

Truške - Marijina kapelica

prva četrtina 20. stol., 1900

Kapelica stoji na dvignjenem mestu ob cestnem križišču pred Truškami, na širšem nepozidanem prostoru.

Truške - Marijino znamenje

19. stol.

Znamenje stoji nekoliko dvignjeno nad cesto med Kortino in Faro, na širokem nepozidanem prostoru.

Truške - Pokopališče

19. stol., 20. stol., 1907

Pokopališče leži desno ob cesti, med cerkvijo sv. Kancijana in križiščem, kjer se desno peljemo proti Bočajem.

Truške - Stara šola

prva četrtina 20. stol., 1909

Truške 1. Poslopje stoji na Kortini, ki pelje iz Marezig, ob razpotju cest za Zabavlje, Bočaje in Gonjače.

Truške - Zaselek Vršič

pozni srednji vek, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Zaselek Vršič leži v naselju Truške, v Šavrinskem gričevju, na ravnem terenu vrh vzpetine med Truškim in Pasjim potokom.

Tuljaki - Regulacija struge

Regulacija hudournika poteka od ceste Sočerga - Tuljaki, vzhodno od Tuljakov na severu, mimo Sokoličev, do izliva v potok Reka na jugu.

Tuljaki - Vas

Tuljaki ležijo na slemenu v povirju potoka Reke, južno od ceste Sočerga-Butari.

Vanganel - Cerkev Marije Pomočnice

19. stol., tretja četrtina 20. stol.

Na severnem začetku vasi Vanganel.

Vanganel - Domačija Vanganel 34

prva polovica 20. stol.

Vanganel 34. Domačija stoji na samem, na pobočju, ki se med Suhim žlebom in Čenturskim potokom spušča v Vanganelsko dolino.

Zabavlje - Arheološko najdišče Zabavska Varda

rimska doba

Arheološko najdišče obsega vzpetino Zabavska Varda, severovzhodno od vasi Zabavlje.

Zabavlje - Spominska plošča v zahvalo vaščanom za pomoč v NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1986, druga svetovna vojna

Spominska plošča je pritrjena na hiši Zabavlje 15 v vasi Zabavlje.

Zabavlje - Vas

pozni srednji vek, 19. stol.

Vas leži na slemenu nad gmajno potoka Denarnika, v bližini ceste med Truškami in Gračiščem.

Zanigrad - Arheološko najdišče Kovk

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega hrib Kovk, jugovzhodno od naselja Zanigrad.

Zanigrad - Arheološko najdišče sv. Štefan

mlajša železna doba, rimska doba, visoki srednji vek, 15. stol., 16. stol.

Arheološko najdišče obsega del opuščene vasi, cerkev sv. Štefana z okolico, ledine Brajde, Na steni ter Štrkljevica na Kraškem robu.

Zanigrad - Cerkev sv. Štefana

13. stol., tretja četrtina 15. stol.

Orientirana cerkev stoji na razglednem pomolu nad Hrastovljami in Podpečjo, na robu opuščenega zaselka. Okoli cerkve je obzidje.

Zanigrad - Spominsko znamenje padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Obeležje stoji na ovinku, 2 metra nad cestiščem, ob poti, ki od Dola pri Hrastovljah pelje do zapuščene vasi Zanigrad, nasproti pokopališča s cerkvijo sv. Štefana.

Zanigrad - Vas

16. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas leži pod kraškim robom na severozahodnem vznožju vzpetine Kovk. Do vasi vodi cesta iz Dola pri Hrastovljah.

Zazid - Arheološko območje Mojbrma

pozna bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba

Strmi južni rob Kraške planote se nad Zazidom dodatno vzpne v vrhu Mojbrma, ki je zato strateško izrabljeno za gradišče ali refugij.

Zazid - Arheološko območje Na Krasu

pozna bronasta doba, železna doba

Dolino Zazida na vzhodni strani proti Rakitovcu zapira slemenski greben katerega vrh zaobjema prazgodovinsko gradišče na Krasu.

Zazid - Arheološko območje Ozki dol

pozna bronasta doba, železna doba

Ozki dol je ledinsko ime za skrajni jugovzhodni konec doline Zazida.

Zazid - Arheološko območje Zjat

pozna bronasta doba, železna doba

Slemenski greben, ki se s južnega kraškega roba spušča v dolino in na severozahodu zapira dolino Zazida, tvori tik nad dolino večjo skalno polico z zavarovano lego. Na tej polici leži gradišče.

Zazid - Cerkev sv. Martina

17. stol., 1697

Na severozahodnem koncu vasi Zazid.

Zazid - Vas

10. stol. (omemba), 19. stol., 20. stol.

Vas leži na obronku plitve doline jugozahodno od Kojnika, ob cesti Podpeč-Rakitovec.

Zgornje Škofije - Arheološko najdišče Rombi

rimska doba

Arheološko najdišče je zahodno od zaselka Rombi in severno od zaselka Četrta Škofija (Pri Čiču).

Zgornje Škofije - Cerkev Kristusa Kralja

druga četrtina 20. stol., 1931-1935

Cerkev stoji na dominantni legi na severnem delu vasi.

Zgornje Škofije - Kapela in vodnjak v Drugi Škofiji

zadnja četrtina 19. stol., 1895

Kapela in vodnjak stojita v vasi Druga Škofija tik ob cestnem križišču.

Župančiči - Domačija Župančiči 14

zadnja četrtina 19. stol.

Župančiči 14. Domačija stoji Z od jedra vasi.

Župančiči - Domačija Župančiči 5, 6

19. stol.

Župančiči 5, 6. Domačija stoji v jedru vasi.