registrirana dediščina
Zgornje Škofije - Cerkev Kristusa Kralja
Opis
Enoladijska cerkev s pravokotnim prezbiterijem in zvonikom, postavljenim ob vzhodno steno, je bila zgrajena med leti 1931 in 1935.
Povzetek iz javnih virov
Cerkev Kristusa Kralja na Zgornjih Škofijah v Mestni občini Koper je sakralna stavbna dediščina iz druge četrtine 20. stoletja. Stoji v naselju ob cesti na Tinjan in je podružnična cerkev župnije Škofije.
Gre za enoladijsko cerkev. Po podatkih o spomeniku je zgrajena med letoma 1931 in 1935. Ima pravokotni prezbiterij, ob vzhodni steni pa stoji zvonik. Opisana je tudi kot enoladijska stavba s pročeljem, ki ga zaključuje dekorativno oblikovan trikotni vrh. Kritina je opečna, položena s tradicionalnimi korci.
Podatki o nastanku in dokončanju cerkve kažejo, da je bil temeljni kamen za novo cerkev blagoslovljen leta 1934. Glavna gradbena dela so bila končana leta 1938, vendar je cerkev zaradi pomanjkanja sredstev tedaj ostala brez zvonika in fasade. Blagoslovitev cerkve je potekala 29. novembra 1938. Fasada je bila dokončana leta 1957, zvonik pa je bil dograjen naknadno. Do leta 1960 je bila cerkev podružnica župnije Dekani.
Notranjost cerkve zaznamuje banjasti strop z odprtim ostrešjem s planetami. Glavni oltar ima nad tabernakljem kip Kristusa Kralja, ob straneh pa stojita kipa Marije in sv. Antona Padovanskega. V zvoniku je en majhen zvonec.
Cerkev tako predstavlja podeželsko sakralno stavbo iz časa med obema vojnama, katere gradnja in dokončanje sta potekala postopno tudi po začetku uporabe.
Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 4042 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Cerkev Kristusa Kralja, Zgornje Škofije (CC BY-SA 4.0).
Lega
Cerkev stoji na dominantni legi na severnem delu vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Koper
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babiči - Razvaline cerkve sv. Janeza in Pavla
15. stol., druga polovica 17. stol.
Razvaline cerkve so južno od vasi Babiči.
registrirana dediščinaEŠD 1372Bertoki - Cerkev Marijinega vnebovzetja
srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1635, druga četrtina 18. stol., 1729, druga četrtina 20. stol., 1929, 1934
Izven vasi, na pobočju nizkega slemena nad cesto Koper - Trst. Cerkev je stala ob robu koprskih solin, v neposredni bližini bolnice za kužne bolezni.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1423Bezovica - Cerkev Marijinega vnebovzetja
druga polovica 15. stol., tretja četrtina 18. stol., 1753
Cerkev dominira nad izvirom reke Rižane. Okoli cerkve je staro, opuščeno pokopališče.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1419Bezovica - Cerkev sv. Apolonije
18. stol.
Cerkev sv. Apolonije stoji sredi vasi Bezovica ob cesti, ki pelje od Loke proti Zazidu.
registrirana dediščinaEŠD 3945Boršt nad Dragonjo - Cerkev sv. Roka
visoki srednji vek, druga četrtina 16. stol., 1526
Na jugozahodnem robu gručaste vasi, ob cesti, ki pelje proti Laborju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 37Boršt nad Dragonjo - Kapelica v vasi
zadnja četrtina 19. stol., 1880
Kapelica stoji na južnem robu osrednjega vaškega trga.
registrirana dediščinaEŠD 17114Bošamarin - Cerkev sv. Hieronima
13. stol., 14. stol., prelom 20. stol. in 21. stol.
Na najvišji legi južno nad vasjo Bošamarin tik ob lokalni cesti.
registrirana dediščinaEŠD 1373Brezovica pri Gradinu - Kapelica pred vasjo
zadnja četrtina 19. stol., 1882
Stoji pred vasjo, v bližini križišča poti za Gradin, Brezovico in Pregaro.
registrirana dediščinaEŠD 17103Črni Kal - Cerkev sv. Valentina
zadnja četrtina 17. stol., 1680, prva četrtina 18. stol., 1706, prva četrtina 19. stol., 1802, prva četrtina 20. stol., 1912
Cerkev stoji sredi vasi Črni Kal.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1317