Kulturna dediščina v občini Piran
Register nepremične kulturne dediščine v občini Piran vodi 244 enot.
Dragonja - Arheološko najdišče Grubelce pri Dragonji
zgodnja rimska doba
Arheološko najdišče obsega spodnji del pobočja pod zaselkom Slami.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7203Dragonja - Arheološko območje Baldovo
rimska doba
Arheološko območje leži severozahodno od središča Dragonje, na njivskih površinah tik ob cesti Dragonja-Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 31021Dragonja - Spominska plošča padlim v NOB in internirancem
tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna
Spominska plošča je vzidana na levem vogalu fasade hiše Dragonja 49 v Dragonji (bivše Križišče), ob cesti Piran - Padna.
registrirana dediščinaEŠD 22712Lucija - Arheološko najdišče Lucan
rimska doba, srednji vek
Arheološko najdišče je v neposredni bližini novega naselja Lucija.
registrirana dediščinaEŠD 28506Lucija - Arheološko najdišče Vinjole
rimska doba
Arheološko najdišče je na rahlo dvignjenem pobočju, zahodno ob cesti Lucija - Malija.
registrirana dediščinaEŠD 28505Lucija - Cerkev sv. Lucije
sredina 16. stol., 1541, zadnja četrtina 18. stol., 20. stol., 1981
Cerkev stoji sredi naselja, levo od ceste Portorož - Lucija, med Ukmarjevo cesto in kanalom.
registrirana dediščinaEŠD 3839Lucija - Spominska plošča Cirilmetodovi šoli
tretja četrtina 20. stol., 1970
Liminjanska cesta 99. Plošča je vzidana desno ob stopnicah, ki s pločnika na levi strani ceste proti industrijski coni peljejo do hiše, v kateri je delovala šola.
registrirana dediščinaEŠD 28307Lucija - Spominska plošča padlim borcem NOB, internirancem in talcem
tretja četrtina 20. stol., 1962, 1970, druga svetovna vojna
Prvotno je bila plošča vzidana na pročelju Ljudskega doma (Lucija 46), danes je pritrjena na zunanjo steno vhodne veže hiše Obala 105, kjer je tudi sedež KS Lucija.
registrirana dediščinaEŠD 22713Nova vas nad Dragonjo - Cerkev Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 16. stol., 1580, tretja četrtina 18. stol., 1763, zadnja četrtina 19. stol., 1896
Cerkev stoji na obzidanem, nekoliko dvignjenem terenu v zahodnem delu Nove vasi.
registrirana dediščinaEŠD 3804Nova vas nad Dragonjo - Hiša Nova vas nad Dragonjo 48
prva polovica 20. stol.
Nova vas nad Dragonjo 48. Hiša stoji v osrednjem delu naselja in je del stavbnega niza, ki poteka med vaško ulico in dvoriščem.
registrirana dediščinaEŠD 14000Nova vas nad Dragonjo - Spomenik padlim v NOB
tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna
Spomenik stoji na severovzhodnem koncu vasi, desno ob cesti iz Nove vasi proti Padni.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7215Nova vas nad Dragonjo - Spominska plošča padlim za svobodo
druga polovica 20. stol., 1963, 1998, druga svetovna vojna
Plošča je vzidana na pročelju bivšega Kulturnega doma, sedaj gostilna in trgovina, Nova vas nad Dragonjo 54.
registrirana dediščinaEŠD 22714Nova vas nad Dragonjo - Vas
novi vek
Gručasta vas je locirana na vrhu vzpetine, ki jo obdaja na zahodu dolina Drnice, na jugu pa dolina Dragonje. Skozi vas poteka cesta Sveti Peter - Šmarje.
registrirana dediščinaEŠD 14152Padna - Arheološko najdišče Pod Sabatom
rimska doba, zgodnji srednji vek
Arheološko najdišče obsega okolico vaškega pokopališča.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7198Padna - Cerkev sv. Blaža
srednji vek, novi vek, druga polovica 19. stol., 1867, 1885
Cerkev z dominantnim zvonikom stoji na zahodnem koncu vasi, na vrhu naravnega pomola, ki se strmo spušča v dolino potoka Drnice. Cerkev je orientirana proti jugu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3801Padna - Cerkev sv. Sabe
zadnja četrtina 16. stol., 1580
Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča, vzhodno pred vasjo Padna, na vzpetini levo od ceste Nova vas-Padna.
registrirana dediščinaEŠD 3805Padna - Hiša Padna 27
zadnja četrtina 19. stol., prva polovica 20. stol.
Padna 27. Hiša je vpeta v daljši stavbni niz, ki poteka od glavne vaške ulice proti severni strani.
registrirana dediščinaEŠD 15575Padna - Kamniti most na Drnici
druga četrtina 20. stol.
Most preko Drnice je na cesti, ki iz Kort pelje v dolino Drnice, na dnu same doline.
registrirana dediščinaEŠD 22711Padna - Kapelica sv. Katarine in Lucije
druga polovica 19. stol.
Stoji ob južni strani ceste vzhodno od Padne, približno petsto metrov pred vstopom v vas.
registrirana dediščinaEŠD 27880Padna - Poljska hiška vzhodno od vasi
prva četrtina 20. stol.
Poljska hiška stoji na robu njive, v sklopu kamnitega mejnega zidu, ob cesti proti Padni, ki se odcepi od ceste Nova vas nad Dragonjo - Šmarje.
registrirana dediščinaEŠD 26061Padna - Ruševine kapele sv. Katarine
srednji vek
Ostanki kapele ležijo vzhodno od vasi, južno od ceste v vas, ob lokalni poti, v bližini kapelice sv. Katarine in Lucije.
registrirana dediščinaEŠD 27783Padna - Stara šola
druga četrtina 20. stol., 1932, tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna
Padna 11. Stavba stoji nekoliko dvignjeno nad cestiščem, desno ob cesti, ki pelje proti pokopališču.
registrirana dediščinaEŠD 28306Padna - Vas
srednji vek
Padna leži na pomolu v JZ delu Šavrinskega gričevja.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 508Padna - Znamenje ob poti k pokopališču
19. stol.
Znamenje stoji ob cesti pred Padno, pri odcepu poti za pokopališče. Lokacija je v širšem prostoru poudarjena s cipreso.
registrirana dediščinaEŠD 27881Parecag - Arheološko najdišče Sv. Nedelja pri Medoših
13. stol.
Ruševine cerkve ležijo na kraju Sv. Nedelja jugozahodno od zaselka Medoši.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7205Parecag - Arheološko območje Zeleni hrib
prazgodovina, rimska doba
Arheološko območje je na vzpetini Zeleni hrib, severovzhodno nad Parecagom, jugozahodno od Kaštelirja v Kortah.
registrirana dediščinaEŠD 9474Parecag - Kapela sv. Križa
18. stol., druga četrtina 20. stol., 1934-1937
Kapela stoji desno ob drugem križišču ceste, ki z magistralne ceste Lucija-Sečovlje pelje proti Parecagu.
registrirana dediščinaEŠD 3984Piran - Arheološko najdišče Fornače
mlajša železna doba, zgodnja rimska doba
Arheološko najdišče obsega območje Fornač.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7167Piran - Arheološko najdišče Piran mesto
srednja bronasta doba, rimska doba, zgodnji srednji vek
Arheološko najdišče obsega mestno jedro do vrat Marciana in srednjeveškega obzidja.
registrirana dediščinaEŠD 24978Piran - Cerkev Marije Snežne
prva četrtina 15. stol., 1404, 17. stol.
Bolniška ulica. V stavbnem nizu ozke Bolniške ulice, zahodno ob Frančiškanskem samostanu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3874Piran - Cerkev Marije Tolažnice
druga četrtina 15. stol., 1433, 17. stol., 18. stol., 19. stol.
Cerkev stoji ob stišišču Istrske ulice z Ulico IX. korpusa, z glavno fasado je orientirana na ulico IX. korpusa.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3875Piran - Cerkev Marije Zdravja
tretja četrtina 13. stol., 1274, zadnja četrtina 18. stol., 1777
Cerkev stoji na Prešernovem nabrežju, na izjemni lokaciji na robu rta na zahodnem koncu mesta; s prezbiterijem se drži rondele in zvonika, ki je obenem svetilnik.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 515Piran - Cerkev sv. Donata
14. stol., 17. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1990
Fasada sestavlja del vzhodne tržne stranice in stoji v nizu med stanovanjskimi objekti na Prvomajskem trgu.
registrirana dediščinaEŠD 27615Piran - Cerkev sv. Frančiška Asiškega
prva četrtina 14. stol., 1301-1318, 18. stol., 19. stol.
Ob samostanskem kompleksu, severovzhodno od današnjega Tartinijevega trga, na robu srednjeveškega naselja. Pred cerkvijo je manjši trg (nekdanje pokopališče) s katerega je vhod v cerkev in križni hodnik.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3879Piran - Cerkev sv. Jurija
druga četrtina 14. stol., 1344, zadnja četrtina 16. stol., prva polovica 17. stol., druga četrtina 19. stol., zadnja četrtina 19. stol.
Na slemenu vzpetine na severni strani mesta. Dostopna pot (Adamičeva ulica) poteka od nekdaj glavne mestne ulice po grebenu hriba. Ploščad okoli cerkvenega kompleksa nosijo južni in severni oporni loki.
spomenik državnega pomenaEŠD 516Piran - Cerkev sv. Petra
tretja četrtina 13. stol., 1272, prva četrtina 19. stol., 1818
Cerkev stoji v strnjenem nizu severovzhodne tržne stranice, z glavno fasado je orientirana na glavni mestni trg (Tartinijev trg).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 517Piran - Cerkev sv. Roka
zadnja četrtina 16. stol., 1580, druga četrtina 18. stol., 1729, druga polovica 18. stol.
Samostojno postavljena cerkev stoji na južni strani mesta, zapira vzhodno stranico Trga bratstva.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3877Piran - Cerkev sv. Štefana
tretja četrtina 13. stol., 1270, prva četrtina 18. stol., druga polovica 18. stol., prelom 19. stol. in 20. stol.
Cerkev stoji med hišami v mestnem jedru. Ob njeni severni steni je Trubarjeva ulica, ob južni strani geto - Židovski trg.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3878Piran - Dolfinova vrata z obzidjem
sredina 15. stol., zadnja četrtina 15. stol., 1483
Obzidna ulica. V ohranjenem delu obzidja s pročeljem orientiranim na Obzidno ulico.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7189Piran - Frančiškanski samostan
14. stol., 17. stol., 19. stol.
Bolniška ulica 30. Vzhodno od Tartinijevega trga, ob Bolniški ulici, nekoliko nad nivojem ulice z manjšim trgom oziroma ploščadjo pred samostanskim kompleksom.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 520Piran - Gledališče Kidričevo nabrežje 6
prva polovica 20. stol., 1910
Kidričevo nabrežje 6. Stavba se nahaja na v začetku 20. stoletja nasutem delu nabrežja.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7174Piran - Hiša Benečanka
sredina 15. stol., druga četrtina 20. stol., 1935, druga polovica 20. stol.
Ulica IX.korpusa 2. Vogalna stavba na severovzhodni stranici glavnega mestnega trga.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 514Piran - Hiša Bolniška 12, 14
15. stol.
Bolniška ulica 12 in 14. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7169Piran - Hiša Fornače 17
prelom 19. stol. in 20. stol.
Fornače 17. Stavba stoji ob stari cesti Portorož-Piran, pri nekdanji tovarni Salvetti, s pročeljem je orientirana na morje.
registrirana dediščinaEŠD 2794Piran - Hiša Gallusova 2
15. stol., 17. stol.
Gallusova ulica 2. Ob izteku Gallusove ulice na Piazza Vecchia (Prvomajski trg); z glavno fasado orientirana na trg.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7171Piran - Hiša Gregorčičeva 8
18. stol.
Gregorčičeva ulica 8. V odcepu Gregorčičeve ulice na severni strani, s fasado orientirana na odcep ulice.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7172Piran - Hiša Kumarjeva 3
17. stol., 19. stol.
Kumarjeva ulica 3. Hiša stoji v stavbnem nizu med Bolniško ulico in Ulico IX. korpusa, delno na mestu nekdanje cerkve sv. Antona in oratorija sv. Filipa Nerija.
registrirana dediščinaEŠD 28055Piran - Hiša Levstikova 8
pozni srednji vek, 19. stol.
Levstikova ulica 8, Verdijeva ulica 9. Hiša stoji v strnjeni zazidavi stavbnega niza z glavno fasado orientirano na ulico.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7176Piran - Hiša Oljčna pot 9
prva četrtina 20. stol.
Oljčna pot 9. Hiša stoji na terasasti brežini jugozahodno nad strnjeno mestno pozidavo.
registrirana dediščinaEŠD 29770Piran - Hiša Prvomajski trg 2
17. stol.
Prvomajski trg 2. V stavbnem nizu južne stranice najstarejšega mestnega trga - Piazza Vecchia (Prvomajski trg), z glavno fasado orientirano na trg.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7178Piran - Hiša Pusterla 11
zadnja četrtina 15. stol., 1487
Pusterla 11. Z glavno fasado orientirano na razširitev ulice na izteku Pusterle proti morju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7179Piran - Hiša Savudrijska 9
18. stol.
Savudrijska ulica 9. V stavbnem nizu Savudrijske ulice z glavno fasado orientirana na razširitveni prostor ob stičišču z Levstikovo ulico.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7180Piran - Hiša Tartinijev trg 10
18. stol.
Tartinijev trg 10. V izstopajočem nizu vzhodne stranice glavnega mestnega trga.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7183Piran - Hiša Tartinijev trg 6
15. stol., druga polovica 18. stol.
Tartinijev trg 5, 6. Stavbo sestavljajo trije različno visoki objekti, ki se odpirajo s fasadama na Tartinijev trg in zadnjo fasado v Ulico IX. Korpusa.
registrirana dediščinaEŠD 30614Piran - Hiša Tartinijev trg 8
srednji vek, 18. stol., 19. stol.
Tartinijev trg 8, Kajuhova 12. Vogalna stavba v prekinjenem nizu severovzhodne stranice glavnega mestnega trga.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 518Piran - Hiša Tomšičeva 16
druga četrtina 18. stol., 1749
Tomšičeva ulica 16
registrirana dediščinaEŠD 27782Piran - Hiša Trg bratstva 7
16. stol., druga polovica 19. stol.
Trg bratstva 7. Hiša stoji na vogalu ob stičišču Marxove ulice z vzhodno stranico Trga bratstva; z glavno fasado nasproti cerkve sv. Roka.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7184Piran - Hiša Trubarjeva 56
16. stol., druga polovica 20. stol., 1971-1973
Trubarjeva ulica 56
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 9153Piran - Hiša Ulica IX. Korpusa 10
prelom 14. stol. in 15. stol., druga polovica 18. stol.
Ulica IX. Korpusa 10. Stavba je s pročeljem locirana v uličnem nizu Ulica IX. Korpusa, sega do stavbnega tkiva meščanskih hiš, ki oblikujejo stranico Tartinijevega trga.
registrirana dediščinaEŠD 30615Piran - Hiša Ulica IX. Korpusa 6
prelom 14. stol. in 15. stol., druga polovica 18. stol., druga polovica 20. stol.
Ulica IX. Korpusa 6. Hiša je postavljena v začetku niza stavb ob Ulici IX. Korpusa tako, da z enim vogalom izstopa v ulico.
registrirana dediščinaEŠD 30617Piran - Hiša Ulica IX. Korpusa 8
prelom 14. stol. in 15. stol., druga polovica 18. stol.
Ulica IX. Korpusa 8. Stavba je postavljena v ulični niz Ulice IX. Korpusa, zato ima pročlje v ulici, zadnji del meji s stavbami, ki tvorijo tržno stranico Tartinijevega trga.
registrirana dediščinaEŠD 30616Piran - Hiša Ulica svobode 5
19. stol.
Ulica svobode 5. V zamiku Tartinijevega trga - z glavno fasado zapira del vzhodne tržne stranice in Ulico svobode.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7187Piran - Hiša Župančičeva 21
druga četrtina 18. stol., 1749, 20. stol.
Župančičeva ulica 21
registrirana dediščinaEŠD 27781Piran - Hotel Stjenkova 3
prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Stjenkova 3. Na v začetku 20. stoletja nasutem delu nabrežja.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7181Piran - Kazina
prva četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2010-2012
Tartinijev trg 3, Trubarjeva ulica 1. Stavba stoji v severnem vogalu Tartinijevega trga, z vzhodnim pročeljem je orientirana na Tartinijev trg, vhod je s Trubarjeve ulice.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7185Piran - Krstilnica sv. Janeza Krstnika
sredina 17. stol.
Pred zvonikom sv. Jurija samostojno stoji krstilnica sv. Janeza Krstnika na začetku vzpetine, ki se dviguje nad Piranom. Od dostopne poti (Adamičeva ulica) je dvignjena, stopnišče vodi do vhoda.
spomenik državnega pomenaEŠD 3873Piran - Mestno jedro
srednji vek, 7. stol.
Na ozkem polotoku na severni strani Piranskega zaliva v Istri, severno od Portoroža.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 513Piran - Miljska vrata z obrambnim stolpom in obzidjem
srednji vek
Turšičev trg, Prešernovo nabrežje. Mestna vrata so v ohranjenem delu obzidja z obrambnim stolpom na Turšičevem trgu, z delom obzidja v južni fasadi stavbe Vegova 1, v stavbnem nizu na Prešernovem nabrežju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7191Piran - Obzidje na pobočju Mogorona
zadnja četrtina 15. stol., prva polovica 16. stol.
Obzidje na pobočju Mogorona poteka vzdolžno od vrha vzpetine, mimo platoja (nogometnega igrišča), ob Rozmanovi ulici (Prva in Druga Rašporska vrata) do izteka na Trg bratstva in Ulice svobode z vrati Marciana.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7190Piran - Obzidje v Ulici IX. korpusa
tretja četrtina 15. stol., 1452
Del mestnega obzidja je pri stavbi Župnijskega urada pri hiši Ulica IX. korpusa 25.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7192Piran - Osrednja vrata z obzidjem v Obzidni ulici
druga polovica 15. stol., 19. stol.
Vrata so v ohranjenem obzidnem pasu v Obzidni ulici.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 9151Piran - Palača Cankarjevo nabrežje 3
sredina 19. stol., 20. stol.
Cankarjevo nabrežje 3. Na severnem začetku nabrežja ob stičišču z Engelsovo ulico (jugovzhodna fasada) z glavno fasado orientirano proti morju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7170Piran - Palača Kidričevo nabrežje 2
druga četrtina 19. stol., 1826
Kidričevo nabrežje 2. Na nasutju ob zunanjem pristanišču.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7173Piran - Palača Leninova 1
druga polovica 19. stol.
Leninova ulica 1. Palača stoji na nasutem delu Cankarjevega nabrežja, med Leninovo ulico in ulico Janka Premrla - Vojka, z glavno fasado orientirano proti morju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7175Piran - Palača Tartinijev trg 1
prva četrtina 14. stol., 1301, druga četrtina 17. stol., 1633, 1638, zadnja četrtina 19. stol., 1891-1894
Tartinijev trg 1. Jugozahodna stranica glavnega mestnega trga.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7182Piran - Palača Tartinijev trg 2
zadnja četrtina 19. stol., 1879
Tartinijev trg 2. Dominantna stavba severozahodne stranice glavnega mestnega trga.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 519Piran - Palača Ulica Janka Premrla-Vojka 1
druga polovica 19. stol.
Ulica Janka Premrla-Vojka 1. Na nasutem delu Cankarjevega nabrežja med ulico Janka Premrla-Vojka in Engelsovo ulico, z glavno fasado orientirno proti morju.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7186Piran - Palača Ulica svobode 24
zadnja četrtina 17. stol., 1687, zadnja četrtina 18. stol., prva četrtina 19. stol.
Ulica svobode 24. Palača stoji v četrti Marciana, v južnem delu mestnega jedra. Meji na tri ulice (Župančičevo ulico, Ulico svobode in Bidovičevo ulico).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 920Piran - Pekarna Ulica Alme Vivode 13
prva četrtina 19. stol.
Ulica Alme Vivode 13. Pekarna stoji v desnem delu pritličja stanovanjske hiše.
registrirana dediščinaEŠD 9034Piran - Pokopališče
prva polovica 19. stol., 1812, druga polovica 19. stol., 1862, prva polovica 20. stol., 1903, 1939
Pokopališče leži na vrhu hriba izven obzidja sv. Nikolaja, levo ob cesti proti Fiesi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 27784Piran - Poljska vrata
15. stol.
Vrata so povezovala najstarejši mestni del na Punti s četrtjo ob mandraču. Nanje prislonjena hiša Trubarjeva 10.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7193Piran - Prva Rašporska vrata
tretja četrtina 15. stol., 1452
Vrata so med stavbama Rozmanova ulica 16 in 41.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7194Piran - Spominsko znamenje pred Domom mladine
tretja četrtina 20. stol., 1966
Spominsko obeležje stoji na stopnišču pred vhodom v zgradbo v Rozmanovi ulici 7, v katerem je bil Dnevni dom mladine, danes Epicentar.
registrirana dediščinaEŠD 22716Piran - Stanovanjski blok Fornače 1-5
prelom 19. stol. in 20. stol.
Fornače 1, 3, 5. Stavbni blok stoji ob stari obalni cesti Portorož-Piran, zahodno pod brežino, s pročeljem je obrnjen proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 4161Piran - Stebra za zastave na Tartinijevem trgu
tretja četrtina 15. stol., 1466
Tartinijev trg. Ob vhodu na glavni mestni trg. Prvotno stala pred staro Občinsko palačo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7196Piran - Stolp Prešernovo nabrežje 20
prva četrtina 16. stol., prva četrtina 17. stol., 1617, prelom 18. stol. in 19. stol., druga polovica 19. stol., 1854-1855, 1871-1872, 1874
Prešernovo nabrežje 20. Rondela s svetilnikom in stolpom stoji na rtu Madona, na skrajnem koncu najstarejšega dela mesta na Piranskem polotoku.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7177Piran - Tartinijev spomenik
zadnja četrtina 19. stol., 1896
Spomenik stoji pred občinsko palačo na severni strani Tartinijevega trga, na notranjem robu belo tlakovane kamnite elipse, v sečišču osi občinske palače in zvonika sv. Jurija.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7592Piran - Tartinijev trg
zadnja četrtina 19. stol., 1894, zadnja četrtina 20. stol., 1992
V jedru srednjeveškega mesta, ob novem mandraču.
registrirana dediščinaEŠD 521Piran - Tovarna Salvetti
19. stol., 1830, 1863, sredina 20. stol., 1939, 1957
Fornače 27. Tovarna, danes upravni prostori, stoji severno od obalne poti Bernardin-Piran, med cesto in strmim pobočjem doline Fornače.
registrirana dediščinaEŠD 28215Piran - Vila Fornače 15
prva četrtina 20. stol.
Fornače 15. Vila je del stavbnega niza ob cesti Fornače, ki poteka vzporedno z obalo v smeri Portorož-Piran in je orientirana proti jugozahodu, oziroma morju.
registrirana dediščinaEŠD 2821Piran - Vila Gortanova 14
prva četrtina 20. stol.
Gortanova ulica 14. Vila stoji južno ob Gortanovi ulici, na robu strnjene mestne pozidave.
registrirana dediščinaEŠD 29998Piran - Vila Gortanova 16
prva četrtina 20. stol., 1901
Gortanova ulica 16. Vila stoji na južni strani Gortanove ulice, na robu strnjene mestne pozidave.
registrirana dediščinaEŠD 29999Piran - Vila Gortanova 27
prva četrtina 20. stol.
Gortanova ulica 27. Vila stoji severozahodno ob Gortanovi ulici, na robu strnjene mestne pozidave.
registrirana dediščinaEŠD 30001Piran - Vila Grudnova 13
prelom 19. stol. in 20. stol., 1895-1896, 1911
Grudnova ulica 13. Vila stoji desno ob Grudnovi ulici na ograjenem platoju pobočja južno nad strnjeno mestno pozidavo.
registrirana dediščinaEŠD 2876Piran - Vila Grudnova 5
prva četrtina 20. stol.
Grudnova ulica 5. Vila stoji na robu strnjene mestne pozidave, orientirana je proti zahodu.
registrirana dediščinaEŠD 30002Piran - Vila Grudnova 9
prva četrtina 20. stol.
Grudnova ulica 9. Vila stoji na levi strani Grudnove ulice na terasasti brežini, orientirani na zahod, na robu strnjene mestne pozidave.
registrirana dediščinaEŠD 29769Piran - Vila Matteottijeva 22
prva četrtina 20. stol.
Matteottijeva ulica 22. Vila stoji na desni strani zaključka Matteottijeve ulice, orientirana proti jugu.
registrirana dediščinaEŠD 2875Piran - Vila Rozmanova 45
prelom 18. stol. in 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1906
Rozmanova ulica 45. Vila stoji ob Rozmanovi ulici, obdaja jo vrt, ki je na južni strani omejen z visokim kamnitim podpornim zidom, zaključeno z betonsko ograjo.
registrirana dediščinaEŠD 4942Piran - Vodnjak na Prvomajskem trgu
druga polovica 18. stol., 1774-1776, prva četrtina 21. stol., 2007
Cisterna je na osrednjem delu najstarejšega (nekoč glavnega mestnega) trga (Prvomajski trg) - v srednjeveškem mestnem jedru.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 522Piran - Vodnjak ob izteku Ulice Alme Vivoda
16. stol., 17. stol.
Vodnjak stoji v jugovzhodnem vogalu tržno razširjenega izteka Ulice Alma Vivoda.
registrirana dediščinaEŠD 27780Piran - Vrata Marciana z delom obrambnega obzidnega stolpa
druga četrtina 16. stol., 1534
Ulica svobode. Na zaključku kopenskega obzidnega venca na pobočju Mogorona, na izteku Ulice svobode, s pročeljem orientiranim na Trg bratstva.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7195Piran - Zvonik sv. Jurija
prva četrtina 17. stol., 1600-1608
Zvonik je samostojna stavba med cerkvijo sv. Jurija in baptisterijem na grebenu griča nad mestom Piran. Dostopna pot (Adamičeva ulica) poteka od nekdaj glavne mestne ulice po grebenu hriba.
spomenik državnega pomenaEŠD 7188Portorož - Antična vila Portorož
prva četrtina 20. stol., 1906
Vilfanova ulica 6. Vila stoji med glavno cesto (Cesta mornariških odredov), ki povezuje Piran s Portorožem, ter Vilfanovo cesto, na nekoliko dvignjenem terenu in je s pročeljem orientirana proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 31172Portorož - Arheološko najdišče Fizine
rimska doba
Arheološko nadišče obsega prostor med Bernardinom in skladiščem soli.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7199Portorož - Arheološko najdišče Fizine 2
rimska doba
Arheološko najdišče je v Fizinah, na obmorski cesti iz Portoroža v Piran. Obsega bencinski servis, nepozidano območje severno od njega, del ceste Portorož-Piran in območje skladišča soli Monfort.
registrirana dediščinaEŠD 30245Portorož - Arheološko najdišče Metropol
zgodnja rimska doba
Arheološko najdišče obsega območje zahodno od stavbe Obala 77.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7197Portorož - Cerkev sv. Bernardina v Bernardinu
sredina 15. stol., 17. stol., 18. stol.
Del nekdanjega samostanskega kompleksa je na osrednjem trgu in razgledni ploščadi hotelskega kompleksa Bernardin.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7259Portorož - Cesta med vilami
prva četrtina 20. stol.
Pot poteka po stari Senčni poti in Postajališki poti, med vilami po rahlo se vzpenjajočem pobočju od nekdanje železniške postaje do centra Portoroža oz. obale.
registrirana dediščinaEŠD 29989Portorož - Drevored ob Koprski cesti
prva četrtina 20. stol.
Ob glavni poti, ki strmo po pobočju pelje v Portorož iz križišča pod Valeto.
registrirana dediščinaEŠD 28103Portorož - Drevored pinij od Valete do križišča za Beli Križ
druga četrtina 20. stol., 1935
Drevored raste ob Koprski cesti, od križišča na Valeti do odcepa povezovalne ceste Portorož - Beli Križ.
registrirana dediščinaEŠD 23196Portorož - Hiša Obala 27
prva polovica 20. stol.
Obala 27. Stavba stoji ob cesti med Piranom in Portorožem, pri skladišču soli.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7208Portorož - Hiša Obala 59
prva četrtina 20. stol.
Obala 59. Vila stoji v nekdanjem predelu sv. Lovrenca vzhodno od glavne portoroške ceste Obala, od katere do objekta vodi dostopna pot.
registrirana dediščinaEŠD 28554Portorož - Hiša Senčna pot 18
prva četrtina 20. stol., 1920
Senčna pot 18. Hiša stoji umaknjeno na desni strani Senčne poti, pod brežino in za Avditorijem.
registrirana dediščinaEŠD 29986Portorož - Hiša Stara cesta 28
druga polovica 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1984
Stara cesta 28. Hiša stoji v terasah nad obalo in nad hoteli.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 561Portorož - Hiša Stara cesta 30
prva četrtina 20. stol., 1900
Stara cesta 30. Hiša stoji na severozahodnem koncu Stare ceste, ki povezuje Portorož z Belim Križem.
registrirana dediščinaEŠD 29987Portorož - Hiša Stara cesta 4
druga četrtina 20. stol., 1925
Stara cesta 4. Hiša stoji v središču Portoroža, severno ob starem hotelu Palace, na vogalu Stare ceste in Cvetne poti.
registrirana dediščinaEŠD 28261Portorož - Hotel Casa Rossa
prva četrtina 20. stol., 1924
Vilfanova ulica 1. Hotel stoji ob obali, ob cesti, ki je povezovala Piran s Portorožem in se s pročeljem, orientiranim na jug, odpira proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 11728Portorož - Hotel Obala 73
prva polovica 20. stol.
Obala 73. Hotel stoji ob glavni obalni cesti Piran - Lucija, orientiran je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28374Portorož - Hotel Palace
prva četrtina 20. stol., 1908-1912, prva četrtina 21. stol., 2006-2008
Obala 45. Hotel stoji sredi Portoroža v prvi liniji obale, severno ob obalni cesti in je prostorski poudarek starega Portoroža.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 562Portorož - Kulturna krajina Šentjane
Kulturna krajina leži na območju razloženega naselja Šentjane ter okoliških pobočjih.
registrirana dediščinaEŠD 28600Portorož - Nadhod nad železniško progo
prva četrtina 20. stol., 1902
Most povezuje ulico Vesna in Senčno pot v Portorožu., pri hišah Vesna 24 in Senčna pot 67 v Portorožu.
registrirana dediščinaEŠD 28178Portorož - Naselje Šentjane
druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.
Naselje Šentjane je razloženo po pobočju hriba nad Portorožem.
registrirana dediščinaEŠD 28549Portorož - Park Rastelli
prva četrtina 20. stol.
Park se razprostira po pobočju severno in vzhodno od stavbe Obala 27 v Portorožu, severno od ceste ob obali v smeri proti Piranu.
registrirana dediščinaEŠD 28131Portorož - Poslopje Ravalico
prelom 19. stol. in 20. stol., 1911
Obala 23, 25. Hiša stoji ob glavni cesti Piran - Portorož, nasproti velikega vzhodnega skladišča soli, ob parku Rastelli.
registrirana dediščinaEŠD 28511Portorož - Poslovna stavba Splošne plovbe Piran
zadnja četrtina 20. stol., 1975-1978
Obala 55. Stavba stoji pri kopališču v središču naselja, vzhodno ob obalni cesti, ki iz Lucije pelje v Portorož.
registrirana dediščinaEŠD 28106Portorož - Predor na stari progi
prva četrtina 20. stol., 1902
Predor poteka skozi hrib Lucan, med Strunjansko dolino in Portorožem.
registrirana dediščinaEŠD 28483Portorož - Skladišči soli Obala 10
sredina 19. stol., 1825, 1858-1859
Obala 10. Ob cesti med Piranom in Portorožem.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7207Portorož - Spomenik padlim za svobodo narodov
20. stol., 1948, 1954, 1963, 1978, druga svetovna vojna
Spomenik od 1978 stoji nad igriščem vrtca in osnovne šole. Prvotno je stal na sedanjem trgu Prekomorskih brigad (do 1954), potem v raznih depojih, ter od 1963 na piranskem pokopališču nad grobnico št. 370.
registrirana dediščinaEŠD 16604Portorož - Spomenik partizanom pomorščakom 1941-1945
zadnja četrtina 20. stol., 1977, druga svetovna vojna
Spomenik s fontano stoji na Trgu Prekomorskih brigad, na platoju med cesto Portorož - Piran in morsko obalo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7216Portorož - Spomenik žrtvam nacifašizma
druga svetovna vojna
Spomenik stoji na desni strani ceste iz Portoroža proti Luciji, za ovinkom pod hotelom Metropol, pri bazenu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7217Portorož - Stara cerkev
prelom 19. stol. in 20. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1980
Obala 53. Stavba s cerkvijo stoji ob obalni cesti Lucija-Piran, v središču Portoroža.
registrirana dediščinaEŠD 3930Portorož - Vila Amalia
prva četrtina 20. stol.
Mirni kot 5. Vila stoji za Hotelom Palace ob vzpenjajoči se ulici Mirni kot, na terasi strmega pobočja.
registrirana dediščinaEŠD 366Portorož - Vila Antonia
prva polovica 20. stol.
Vilfanova ulica 2. Vila stoji ob cesti, ki je povezovala Piran s Portorožem in se s pročeljem, orientiranim na jug, odpira proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28512Portorož - Vila Apollo
prva četrtina 20. stol., 1912
Stara cesta 2. Vila stoji v središču Portoroža, zahodno od Koprske ceste, za starim Hotelom Palace.
registrirana dediščinaEŠD 28111Portorož - Vila Beppina
prva polovica 20. stol.
Obala 15. Vila stoji ob glavni prometnici Piran - Lucija nasproti skladišč soli. Orientirana je proti glavni cesti in morju.
registrirana dediščinaEŠD 28369Portorož - Vila Bohemia
prva četrtina 20. stol., 1906-1920 (domnevno)
Obala 13. Vila stoji ob glavni cesti Piran-Portorož, na terasi, ki jo podpira visoka kamnita škarpa. Orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 29983Portorož - Vila Daria
prva četrtina 20. stol., 1912
Stopniška pot 8. Vila stoji severno nad ulico Stopniška pot, ki povezuje Prečno pot s Staro cesto.
registrirana dediščinaEŠD 27876Portorož - Vila Etta
prva četrtina 20. stol., 1906
Mirni kot 9. Vila stoji v predelu Mirni kot za starim Hotelom Palace, na terasastem pobočju hriba, orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28371Portorož - Vila Flora
prva četrtina 20. stol., 1905
Mirni kot 7. Vila stoji za Hotelom Palace, na terasi strmega pobočja ob vzpenjajoči se ulici Mirni kot.
registrirana dediščinaEŠD 29988Portorož - Vila Koprska 3
prelom 19. stol. in 20. stol.
Koprska cesta 3. Vila stoji v pobočju hriba za starim Hotelom Palace, do koder vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana ulica, ki se na drugem ovinku odcepi od Koprske ceste.
registrirana dediščinaEŠD 28372Portorož - Vila Koprska 5
prelom 19. stol. in 20. stol.
Koprska cesta 5. Vila stoji v pobočju hriba za starim Hotelom Palace, do nje vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana ulica, ki se na drugem ovinku odcepi od Koprske ceste.
registrirana dediščinaEŠD 28363Portorož - Vila Koprska 7
prva četrtina 20. stol., 1904
Koprska cesta 7. Vila stoji umaknjeno od serpentin ceste Portorož-Valeta.
registrirana dediščinaEŠD 29981Portorož - Vila Koprska 9
prelom 19. stol. in 20. stol.
Koprska cesta 9. Vila stoji v središču Portoroža, ob tretjem ovinku Koprske ceste v smeri proti Valeti.
registrirana dediščinaEŠD 28107Portorož - Vila Ladjedelniška reber 5 v Bernardinu
prva četrtina 20. stol.
Ladjedelniška reber 5. Vila stoji na sredi bernardinskega rta, kjer se križata Bernardinska in Ladjedelniška reber.
registrirana dediščinaEŠD 28365Portorož - Vila Leopoldina
prva četrtina 20. stol., 1909
Fizine 2. Vila stoji na terasi ob cesti Portorož-Piran, nasproti skladišč soli ob vzhodni stranici ceste.
registrirana dediščinaEŠD 3194Portorož - Vila Luigia
prva četrtina 20. stol., 1906
Vilfanova ulica 3. Vila stoji na rtu Bernardin, ob nekdaj glavni obalni cesti Piran - Portorož, ki vodi do Hotela Bernardin.
registrirana dediščinaEŠD 28364Portorož - Vila Maria
zadnja četrtina 19. stol., 1896 (domnevno)
Obala 29. Vila stoji na pobočju vzpetine ob glavni cesti Piran - Portorož, v zahodnem delu Portoroža. Orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28350Portorož - Vila Mirni kot 1
prelom 19. stol. in 20. stol., 1910
Mirni kot 1. Vila stoji v središču Portoroža, zahodno od Koprske ceste, za starim Hotelom Palace.
registrirana dediščinaEŠD 28116Portorož - Vila Mirni kot 3
prva četrtina 20. stol., 1906
Mirni kot 3. Vila stoji za Hotelom Palace ob vzpenjajoči se ulici Mirni kot, na razmeroma strmem pobočju, ob njej je nov in neprimeren prizidek.
registrirana dediščinaEŠD 29982Portorož - Vila Obala 16
prva polovica 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Obala 16. Vila stoji med obalo in glavno cesto Piran - Lucija, vzhodno od starega Hotela Palace, orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28370Portorož - Vila Obala 47
prva polovica 20. stol.
Obala 47. Vila stoji ob glavni cesti Piran - Portorož v središču Portoroža, vzhodno od starega Hotela Palace, ob južnem začetku Koprske ceste. Orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28362Portorož - Vila Obala 57
prva četrtina 20. stol., 1910
Obala 57. Vila stoji ob glavni obalni cesti Portorož-Piran, s pročeljem je orientirana proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 29984Portorož - Vila Obala 61
prelom 19. stol. in 20. stol.
Obala 61. Vila stoji vzhodno od glavne portoroške ceste Obala in je dostopna po manjši poti.
registrirana dediščinaEŠD 27875Portorož - Vila Obala 63
prva četrtina 20. stol.
Obala 63. Vila stoji ob obalni cesti Portorož-Piran. Za njo se razprostira vrt, s pročeljem je orientirana proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 73Portorož - Vila Obala 65
prva polovica 20. stol.
Obala 65. Vila stoji na terasi v pobočju hriba ob obalni cesti Piran - Lucija.
registrirana dediščinaEŠD 28308Portorož - Vila Obala 67
prva četrtina 20. stol.
Obala 67. Vila stoji na pobočju nad obalno cesto med Portorožem in Piranom, na dominantni poziciji, obdani z bujo vegetacijo. S pročeljem je orientirana na morje.
registrirana dediščinaEŠD 29979Portorož - Vila Obala 75
prva četrtina 20. stol., 1906
Obala 75. Vila stoji ob glavni obalni cesti Piran - Lucija, na začetku območja S. Lorenzo, danes GH Metropol. Orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28361Portorož - Vila Paola
prva polovica 20. stol.
Stopniška pot 4, 6. Vila stoji ob Stopniški poti, ki povezuje Prečno pot s Staro cesto, zahodno od Koprske ceste. Orientirana je proti morju.
registrirana dediščinaEŠD 28358Portorož - Vila Prečna pot 2
druga četrtina 20. stol.
Prečna pot 2. Vila stoji na terasastem pobočju ob Prečni poti, ki se strmo vzpenja od obalne ceste Piran - Portorož do Stare ceste.
registrirana dediščinaEŠD 28360Portorož - Vila Ruzzier
prva četrtina 20. stol., 1900 (omemba)
Bernardinska reber 7. Vila stoji ob morju na zahodni strani bernardinskega rta.
registrirana dediščinaEŠD 28366Portorož - Vila San Marco
zadnja četrtina 19. stol., 1889
Obala 55. Vila z vrtom stoji na terasastem pobočju ob cesti Lucija - Piran. Do stavbe vodi kamnito stopnišče.
registrirana dediščinaEŠD 9035Portorož - Vila Senčna pot 1
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 1. Vila stoji v središču Portoroža, na začetku Senčne poti, kjer se ulica priključi Koprski cesti, ob parku.
registrirana dediščinaEŠD 28274Portorož - Vila Senčna pot 10
prva četrtina 20. stol., 1909
Senčna pot 10. Vila stoji ob desni strani Senčne poti, nekdaj glavne ceste iz Strunjana, odmaknjeno od obrežja morja.
registrirana dediščinaEŠD 3905Portorož - Vila Senčna pot 11
prva četrtina 20. stol., 1902
Senčna pot 11. Vila stoji umaknjeno od Senčne poti, nekoč glavne cestne povezave s Strunjanom. Ob vili je novejši prizidek.
registrirana dediščinaEŠD 29985Portorož - Vila Senčna pot 14
prva polovica 20. stol.
Senčna pot 14. Vila stoji ob Senčni poti, kjer se ulica začne vzpenjati proti predoru stare železniške proge Trst - Poreč, med mlajšo blokovno pozidavo.
registrirana dediščinaEŠD 28373Portorož - Vila Senčna pot 22
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 22. Vila stoji v centru Portoroža, ob Senčni poti na predelu, kjer se ulica začne vzpenjati proti predoru nekdanje železniške proge Trst - Poreč.
registrirana dediščinaEŠD 28273Portorož - Vila Senčna pot 32
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 32. Vila stoji na pobočju pod nekdanjo železniško traso Trst-Poreč, ob Senčni poti.
registrirana dediščinaEŠD 3728Portorož - Vila Senčna pot 4
prva polovica 20. stol.
Senčna pot 4. Vila stoji za portoroškim Avditorijem, ob vznožju terasatega pobočja, ob poti, ki je vodila do portoroškega postajališča železniške proge Trst - Poreč.
registrirana dediščinaEŠD 28376Portorož - Vila Senčna pot 5
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 5. Vila stoji v centru Portoroža, vzhodno od Koprske ceste.
registrirana dediščinaEŠD 28359Portorož - Vila Senčna pot 8
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 8. Vila stoji v centru Portoroža, ob začetku Senčne poti na mestu, kjer se začne počasi vzpenjati proti tunelu stare ozkotirne železnice Trst-Poreč.
registrirana dediščinaEŠD 28553Portorož - Vila Senčna pot 9
prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 9. Vila stoji v središču Portoroža, vzhodno od Koprske ceste.
registrirana dediščinaEŠD 27656Portorož - Vila Solinska pot 2
prva četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Solinska pot 2. Vila stoji na platoju za skladišči soli, ob poti nad parkom Rastelli.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 9405Portorož - Vila Stara cesta 1
prva četrtina 20. stol., 1902
Stara cesta 1. Vila stoji na platoju ob Stari cesti, nad portoroškimi hoteli.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7209Portorož - Vila Stara cesta 3
prva četrtina 20. stol.
Stara cesta 3. Vila stoji na platoju ob Stari cesti za portoroškimi hoteli.
registrirana dediščinaEŠD 24335Portorož - Vila Strma pot 10
prva četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Strma pot 10. Vila stoji nad nekdanjo traso železniške proge Trst-Poreč, na pobočju nad današnjo Senčno potjo.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 2782Portorož - Vila Tamaro
prva četrtina 20. stol.
Stara cesta 8. Vila stoji na terasi, nekoliko odmaknjena od Stare ceste na mestu, ko se ta začne vzpenjati proti Belemu križu. Glavna fasada je orientirana proti vzhodu.
registrirana dediščinaEŠD 28555Portorož - Vila Trento
prva četrtina 20. stol., 1907
Stara cesta 6. Hiša stoji v središču Portoroža, severno od starega hotela Palace.
registrirana dediščinaEŠD 31209Portorož - Vila Vesna 16
prva polovica 20. stol.
Vesna 16. Vila stoji v nekdanjem predelu sv. Lovrenca, v bližini Grand Hotela Metropol.
registrirana dediščinaEŠD 28383Portorož - Vila Vesna 18
prva četrtina 20. stol.
Vesna 18. Vila stoji na levi strani ulice Vesna, v bližini trase nekdanje železnice Trst-Poreč. Stoji za Hotelom Metropol.
registrirana dediščinaEŠD 2618Portorož - Vila Vesna 22
prva četrtina 20. stol.
Vesna 22. Vila stoji na levi strani ceste Vesna, v bližini trase nekdanje železnice Trst-Poreč, za Hotelom Metropol.
registrirana dediščinaEŠD 7525Portorož - Vrt pri hiši Obala 27
druga četrtina 20. stol.
Vrt je na zahodni strani stavbe Obala 27.
registrirana dediščinaEŠD 8270Portorož - Železniško postajališče
zadnja četrtina 19. stol., 1898, prva četrtina 20. stol.
Senčna pot 34. Postajališče stoji v pobočju hriba nad Avditorijem, pod nekdanjo traso železniške proge.
registrirana dediščinaEŠD 14146Seča - Arheološko najdišče sv. Marija na Seči
rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki srednji vek
Arheološko najdišče leži na vzhodni strani grebena Seča, južno od ceste Portorož - Sečovlje.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7200Seča - Cerkev sv. Jerneja
novi vek, 17. stol., 18. stol.
Cerkev stoji sredi obzidanega območja, na robu naselja, zahodno pod cesto Lucija-Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 3983Seča - Fontana na Nožedi
prva četrtina 20. stol., 1923
Vodni zbiralnik je v bližini hiše Seča 9A, južno od ceste Seča - Malija.
registrirana dediščinaEŠD 28415Seča - Forma viva
tretja četrtina 20. stol., 1961
Skulpture so v parku na polotoku Seča, jugovzhodno od Portoroža.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 647Seča - Kapelica sv. Jurija
tretja četrtina 19. stol., 1860, prelom 19. stol. in 20. stol., 1906
Kapelica stoji ob magistralni cesti Lucija - Sečovlje, tik pred odcepom poti proti Sečoveljskim solinam (bazen Lera). Prislonjena je h kamniti dvoriščni ograji hiše Seča 102.
registrirana dediščinaEŠD 27879Seča - Kulturna krajina Seča polotok
1. stol., 15. stol.
Kulturna krajina obsega polotok Seča in na vzhodu sega do ceste Ljubljana-Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 28601Seča - Nadvoz nad železniško progo
prva četrtina 20. stol., 1902
Most stoji nad traso nekdanje železniške proge, na lokalni cesti, ki povezuje zaselek Paderna z glavno cesto, ki pelje do mejnega prehoda Sečovlje, med stavbama Seča 81 in št. 82.
registrirana dediščinaEŠD 28104Seča - Naselje
19. stol., prva polovica 20. stol.
Naselje se razprostira po slemenu in pobočjih polotoka Seča, ki se na zahodni strani zajeda v morje. Južno meji na Sečoveljske soline, severno pa na območje nekdanjih Lucijskih solin.
registrirana dediščinaEŠD 28337Seča - Škver
tretja četrtina 20. stol., 1957
Škver stoji na desni obali, ob izlivu kanala sv. Jerneja v morje, blizu gostilne Ribič.
registrirana dediščinaEŠD 25999Seča - Tovarna Začimba
prva četrtina 20. stol.
Seča 112, 116. Tovarna stoji na jugozahodnem delu polotoka Seča, severno od Kanala sv. Jerneja.
registrirana dediščinaEŠD 28133Seča - Villa maritima Rt Seča
rimska doba
Območje ville maritime obsega Rt Seča z območjem Škvera.
registrirana dediščinaEŠD 26281Sečovlje - Arheološko območje Sv. Peter
novi vek
Arheološko območje je na južnem koncu vzletno-pristajalne steze letališča Portorož in obsega del steze ter travnato površino ob straneh steze.
registrirana dediščinaEŠD 30453Sečovlje - Cerkev sv. Martina
zadnja četrtina 19. stol., 1881
Cerkev stoji na vrhu griča Košta, v zahodnem delu vasi Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 3982Sečovlje - Krajinski park Sečoveljske soline
Območje leži ob regulirani strugi reke Dragonje, zahodno od ceste državna meja - Sečovlje in obsega tudi polotok Seča.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 7869Sečovlje - Letna kuhinja na domačiji Sečovlje 49
prva četrtina 20. stol.
Kuhinja stoji v sklopu domačije Sečovlje 49, na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 14147Sečovlje - Marijina kapelica in vodnjak pri Krogu
zadnja četrtina 19. stol., 1887, prva četrtina 20. stol., 1906
Kapelica in vodnjak sta ob cesti Sečovlje - Krog, na večji ploščadi, ki jo omejuje kamnita škarpa.
registrirana dediščinaEŠD 27965Sečovlje - Marijina kapelica pri Železniški postaji
prva četrtina 20. stol., 1902
Kapelica stoji na širokem nepozidanem prostoru ob magistralni cesti, SZ od vaškega jedra, v bližini avtobusne postaje in nekdanje železniške postaje ob progi Trst - Poreč.
registrirana dediščinaEŠD 27964Sečovlje - Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah
19. stol.
Muzej je del Sečoveljskih solin v bazenu Fontanigge. Južno ga omejuje nova struga reke Dragonje, na zahodu pa morje.
spomenik državnega pomenaEŠD 13697Sečovlje - Rudnik
druga četrtina 20. stol., 1935, tretja četrtina 20. stol., 1951
Sečovlje 31. Rudnik leži severozahodno od glavne ceste Portorož - Dragonja, ob solinah in kanalu Dragonje, nasproti vasi Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 28390Sečovlje - Sečoveljske soline
prva četrtina 9. stol., 804, druga polovica 14. stol., prva četrtina 20. stol.
Soline na ravnici ob Dragonji pred njenim izlivom v morje segajo od državne meje, do Sečovelj na vzhodu in do polotoka Seča na severu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7868Sečovlje - Spomenik letalcu Josipu Križaju
zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna
Spomenik stoji okrog 80 m daleč od odcepa, ki od glavne ceste proti mejnemu prehodu Sečovlje, pelje do letališča in okrog 15 m daleč od levega prednjega vogala letališke zgradbe.
registrirana dediščinaEŠD 22718Sečovlje - Spomenik padlim v NOB
druga polovica 20. stol., 1960, 1980, 1981, druga svetovna vojna
Spomenik stoji na zelenici med stanovanjsko zgradbo, vrtcem in slovensko osnovno šolo, okoli 50 m oddaljen od ceste. S prvotne lokacije na dvorišču osnovne šole je bil na sedanjo prestavljen leta 1981.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7218Sečovlje - Spominska plošča padlim pilotom 1. in 2. eskadrilje NOVJ
zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna
Plošča je pritrjena na letališki zgradbi v Sečovljah, na fasadi, ki gleda proti glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu Sečovlje.
registrirana dediščinaEŠD 22717Sečovlje - Vas
19. stol., prva polovica 20. stol.
Vas leži na nizki vzpetini sredi široke naplavne ravnice rek Dragonje in Drnice v smeri vzhod - zahod, vzhodno od solin.
registrirana dediščinaEŠD 28313Sečovlje - Vila Sečovlje 95
19. stol.
Sečovlje 95. Vila stoji na grebenu hriba nad dolino Dragonje, rahlo odmaknjena od ceste Sečovlje - Krog.
registrirana dediščinaEŠD 27212Sečovlje - Zaselek Krog
železna doba, rimska doba, druga četrtina 12. stol., 1139, druga četrtina 15. stol., 1432, druga polovica 18. stol., 19. stol.
S kmetijskimi zemljišči obdan zaselek je na vrhu dominantne vzpetine Krog, severno od ceste Sečovlje-Dragonja.
registrirana dediščinaEŠD 24333Sečovlje - Železniška postaja
prva četrtina 20. stol.
Sečovlje 31, 32, 33. Železniška postaja stoji severozahodno od naselja med magistralno cesto, starim rudnikom in strugo Dragonje.
registrirana dediščinaEŠD 14148Strunjan - Arheološko najdišče Borgola
zgodnja rimska doba
Arheološko najdišče je severno od starih Strunjanskih solin.
registrirana dediščinaEŠD 28551Strunjan - Arheološko najdišče San Basso
rimska doba
Arheološko najdišče leži na območju današnje vile Tartini in parka.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7201Strunjan - Cerkev Marijinega prikazovanja
visoki srednji vek, tretja četrtina 15. stol., 1463, prva četrtina 16. stol., 1512, druga četrtina 17. stol., 1640
Cerkev stoji na dominantni legi na vrhu hriba ob južni obali Strunjanskega zaliva, severno ob frančiškanskem samostanu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 4021Strunjan - Domačija Strunjan 101
zadnja četrtina 19. stol.
Strunjan 101. Na izpostavljenem mestu - na pobočju Ronka.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7253Strunjan - Domačija Strunjan 114
zadnja četrtina 19. stol.
Strunjan 114. Domačija je na pobočju Ronka, nad dolino Borgolo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7254Strunjan - Domačija Strunjan 79
prelom 19. stol. in 20. stol.
Strunjan 79. Stoji nad cesto Strunjan - Dobrava.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 703Strunjan - Domačija Strunjan 81
druga polovica 19. stol.
Strunjan 81. Stoji na skrajnem V koncu naselja proti Dobravi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 704Strunjan - Domačija Strunjan 94
druga polovica 19. stol.
Strunjan 94. Stoji v središču razložene vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 705Strunjan - Drevored pinij
druga četrtina 20. stol., 1935
Drevored poteka na obeh straneh obalne ceste Izola - Portorož, med naseljem Strunjan in Strunjansko dolino.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7935Strunjan - Drevored pinij od Strunjana do Portoroža
druga četrtina 20. stol., 1935
Drevored je ob cesti Strunjan-Portorož, na odseku med križiščem v Strunjanu pri potoku Rečica in križiščem pri Valeti na Lucanu.
registrirana dediščinaEŠD 24503Strunjan - Frančiškanski samostan
prva četrtina 20. stol.
Strunjan 141. Samostan stoji pri romarski cerkvi Marijinega prikazovanja, na slemenu griča nad obalo pod Belim križem.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 9152Strunjan - Hiša Strunjan 80
prelom 19. stol. in 20. stol., 1900, tretja četrtina 20. stol., 1955
Strunjan 80. Hiša stoji na področju Marzane.
registrirana dediščinaEŠD 14155Strunjan - Kapelica Marije prikazanja
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na ograjeni ploščadi nekoliko pod nivojem ceste, ob odcepu poti od obalne ceste proti samostanu.
registrirana dediščinaEŠD 4022Strunjan - Krajinski park Strunjan
Območje leži med Piranom in Izolo, obsega Strunjanski klif ter pobočje od Belvedera do ravnice ob Strunjanskem zalivu.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 7255Strunjan - Kulturna krajina Strunjan
Kulturna krajina obsega prisojno pobočje Strunjana in Dobrave ter Strunjansko dolino. Na severu in zahodu sega do morja in do doline sv. Duha, na jugu zajema celotno dolino, na vzhodu do Belvederja.
registrirana dediščinaEŠD 28262Strunjan - Naselje
srednji vek, druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.
Naselje je na jugozahodnem pobočju polotoka, ki se položno spušča v Strunjansko dolino. Na vzhodu, severu in zahodu se polotok strmo spušča v morje.
registrirana dediščinaEŠD 14156Strunjan - Počitniško naselje
tretja četrtina 20. stol., 1959-1960
Strunjan 148. Počitniško naselje leži med cesto severno ob morski laguni Stjuža in bazenom hotela Svoboda, na vzhodni in zahodni strani se zliva v širšo parkovno ureditev hotela.
registrirana dediščinaEŠD 29897Strunjan - Solinska hiša ob hiši Strunjan 152
prva četrtina 20. stol.
Hiša stoji ob hiši Strunjan 152, v severozahodnem delu Strunjanskih solin.
registrirana dediščinaEŠD 14157Strunjan - Solinska hiša Strunjan 152
17. stol., 18. stol.
Strunjan 152. Hiša stoji v severozahodnem delu Strunjanskih solin.
registrirana dediščinaEŠD 14153Strunjan - Solinska hiša Strunjan 153
prva četrtina 20. stol.
Strunjan 153. Hiša stoji v severovzhodnem delu Strunjanskih solin.
registrirana dediščinaEŠD 14154Strunjan - Spomenik padlim v NOB
druga četrtina 20. stol., 1946, zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna
V naselju Strunjan, med cesto Piran-Koper in lokalno cesto v Strunjanu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7219Strunjan - Strunjanske soline
tretja četrtina 13. stol., 1274, prva četrtina 20. stol., 1906-1909
Soline ležijo v Strunjanskem zalivu med Izolo in Piranom, na naplavni ravnici ob izteku potoka Roja v morje, severozahodno od magistralne ceste Portorož-Izola.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 8077Strunjan - Veleposestvo Strunjan 95, 96
prva polovica 19. stol.
Stoji na izpostavljenem mestu na pobočju Marčane nad Strunjansko dolino.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 706Strunjan - Vrt ob vili Tartini
tretja četrtina 20. stol., 1956-1958
Vrt leži ob vili Tartini, ob morju, z razgledom na Piran.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7902Sveti Peter - Arheološko najdišče Nad valo
rimska doba
Arheološko najdišče je severno ob cesti Dragonja - Krkavče, jugozahodno od središča vasi Sv. Peter.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7206Sveti Peter - Cerkev sv. Duha
prva četrtina 17. stol., 1614, tretja četrtina 19. stol., 1865, prelom 20. stol. in 21. stol.
Cerkev s pokopališčem stoji na vzpetini jugozahodno nad vasjo Sveti Peter, ob zaključku ceste, ki vodi iz vaškega središča.
registrirana dediščinaEŠD 3802Sveti Peter - Cerkev sv. Petra
zadnja četrtina 15. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na najdominantnejšem delu vasi Sv. Peter (prej Raven), kjer se glavna vaška komunikacija prelije v vaški trg.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3803Sveti Peter - Kulturna krajina Sveti Peter-Padna-Nova vas
Kulturna krajina se razprostira po slemenu in terasasto urejenih pobočjih gričev, od Svetega Petra nad dolino Dragonje preko Nove vasi do Padne.
registrirana dediščinaEŠD 28602Sveti Peter - Marijina kapelica v Šterncih
druga četrtina 20. stol., 1937
Kapelica stoji na mejnem zidu dvorišča hiše Sveti Peter 127, v južnem delu zaselka. Po gabaritih se prilega debelini kamnitega zidu.
registrirana dediščinaEŠD 27882Sveti Peter - Spominska plošča talcu in padlim v NOB
tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna
Spominska plošča je pritrjena na pročelju kulturnega doma, Sv. Peter 76, pri vhodu v trgovino, na višini 150 cm od tal.
registrirana dediščinaEŠD 27677Sveti Peter - Stara šola
prva polovica 20. stol., 1924
Sveti Peter 12. Šola stoji severno od vasi, desno ob cesti, pred odcepom za Novo vas.
registrirana dediščinaEŠD 27779Sveti Peter - Tonina hiša
19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1979
Sveti Peter 84 (prej Raven 36). Hiša stoji sredi širšega nepozidanega prostora ob jugozhodnem robu zaselka Goreli, na nekoliko odmaknjeni legi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 608Sveti Peter - Vas
srednji vek
Vas leži v južnem delu občine Piran. Ima strateško lego na planoti vrh vzpetine, ki se spušča v dolino reke Dragonje in njenih pritokov.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 4769Sveti Peter - Zaselek Goreli
srednji vek
Goreli leži JZ od jedra vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 607Sveti Peter - Zaselek Šternci
19. stol.
Zaselek leži pod Golim vrhom v pobočju, ki se spušča proti dolini Dragonje.
registrirana dediščinaEŠD 14158