spomenik lokalnega pomena
Piran - Cerkev sv. Frančiška Asiškega
Opis
Cerkev je kot del samostana nastala v letih 1301 - 1318. Notranjščina v celoti barokizirana v 18. stol., glavna fasada predelana v 19. stol. Bogata oprema: baročni oltarji, renesančna edikula, prižnica, slike.
Povzetek iz javnih virov
Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu je sakralna stavba in del samostanskega kompleksa minoritov na Bolniški ulici v starem mestnem jedru.
Sedanja cerkev je nastala v letih 1301–1318. Samostan je bil po nekaterih navedbah najverjetneje ustanovljen že pred letom 1301, domnevno ob koncu 13. stoletja, ko naj bi minoriti v Piranu zgradili prvotni samostan ob cerkvici sv. Katarine. Cerkev je bila dokončana leta 1318, ko je bila tudi posvečena.
Po zasnovi je bila prvotno gotska cerkev z značilnostmi zgodnjih cerkva reda manjših bratov. Prezbiterij je bil obokan, ladja pa je imela vidno ostrešje in raven strop. Današnja podoba notranjščine je predvsem baročna, saj je bila v 18. stoletju v celoti barokizirana. Tudi zunanjščina se je spreminjala: glavna fasada je bila predelana v 19. stoletju, sedanjo klasicistično podobo pa je dobila leta 1887. Fasada je členjena v tri dele s štirimi pilastri in zaključena s trikotnim čelom.
Cerkev hrani bogato opremo. Omenjeni so baročni oltarji, renesančna edikula, prižnica in slike. V notranjosti je glavni oltar, za njim pa leseni redovniški molitveni kor z baldahinom iz leta 1742. Poleg glavnega je še pet stranskih oltarjev. Med njimi posebej izstopa renesančni oltar v lombardskem slogu iz leta 1502, ki je bil prvotno del glavnega oltarja. Nad njim se dviga renesančna edikula. Ohranjena je tudi prižnica iz začetka 16. stoletja. V cerkvi so orgle, pri katerih sta prvi znani instrument leta 1535 izdelala brata Vicentini, poznejše orgle pa leta 1794 Antonio Callido; konec 19. stoletja so jih predelali v sedanjo obliko.
Pod tlakom cerkve je 32 grobnic, večinoma neoznačenih, zadnji pokop pa je bil opravljen leta 1882. Ob cerkvi stoji tudi samostan s križnim hodnikom, ki je pomemben del celotnega kompleksa.
Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 3879 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Piran (CC BY-SA 4.0).
Lega
Ob samostanskem kompleksu, severovzhodno od današnjega Tartinijevega trga, na robu srednjeveškega naselja. Pred cerkvijo je manjši trg (nekdanje pokopališče) s katerega je vhod v cerkev in križni hodnik.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Piran
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Lucija - Cerkev sv. Lucije
sredina 16. stol., 1541, zadnja četrtina 18. stol., 20. stol., 1981
Cerkev stoji sredi naselja, levo od ceste Portorož - Lucija, med Ukmarjevo cesto in kanalom.
registrirana dediščinaEŠD 3839Nova vas nad Dragonjo - Cerkev Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 16. stol., 1580, tretja četrtina 18. stol., 1763, zadnja četrtina 19. stol., 1896
Cerkev stoji na obzidanem, nekoliko dvignjenem terenu v zahodnem delu Nove vasi.
registrirana dediščinaEŠD 3804Padna - Cerkev sv. Blaža
srednji vek, novi vek, druga polovica 19. stol., 1867, 1885
Cerkev z dominantnim zvonikom stoji na zahodnem koncu vasi, na vrhu naravnega pomola, ki se strmo spušča v dolino potoka Drnice. Cerkev je orientirana proti jugu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3801Padna - Cerkev sv. Sabe
zadnja četrtina 16. stol., 1580
Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča, vzhodno pred vasjo Padna, na vzpetini levo od ceste Nova vas-Padna.
registrirana dediščinaEŠD 3805Padna - Kapelica sv. Katarine in Lucije
druga polovica 19. stol.
Stoji ob južni strani ceste vzhodno od Padne, približno petsto metrov pred vstopom v vas.
registrirana dediščinaEŠD 27880Padna - Znamenje ob poti k pokopališču
19. stol.
Znamenje stoji ob cesti pred Padno, pri odcepu poti za pokopališče. Lokacija je v širšem prostoru poudarjena s cipreso.
registrirana dediščinaEŠD 27881Parecag - Kapela sv. Križa
18. stol., druga četrtina 20. stol., 1934-1937
Kapela stoji desno ob drugem križišču ceste, ki z magistralne ceste Lucija-Sečovlje pelje proti Parecagu.
registrirana dediščinaEŠD 3984Piran - Cerkev Marije Snežne
prva četrtina 15. stol., 1404, 17. stol.
Bolniška ulica. V stavbnem nizu ozke Bolniške ulice, zahodno ob Frančiškanskem samostanu.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3874Piran - Cerkev Marije Tolažnice
druga četrtina 15. stol., 1433, 17. stol., 18. stol., 19. stol.
Cerkev stoji ob stišišču Istrske ulice z Ulico IX. korpusa, z glavno fasado je orientirana na ulico IX. korpusa.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3875