Slovenske vode in naravne vrednote

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije (prvi odstavek 4. člena Zakona o ohranjanju narave). Zakon jih v tretjem odstavku istega člena našteje poimensko: med njimi so izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, pa tudi soteske in tesni, podzemske jame in drugi geomorfološki pojavi ter izjemni osebki rastlinskih in živalskih vrst.

Naravne vrednote so državnega ali lokalnega pomena; državnega so tiste z mednarodnim ali velikim narodnim pomenom, kar se ugotovi po strokovnih merilih primerjalno za celo državo (prvi in drugi odstavek 37. člena zakona). Merila so izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno raziskovalna ali pričevalna pomembnost (peti odstavek 37. člena). Strokovni predlog pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, določi in razvrsti pa jih minister s predpisom (četrti in šesti odstavek 37. člena).

Ta predpis je Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. V njegovi prilogi 1 je za vsako naravno vrednoto navedenih šest podatkov: identifikacijska številka, ime, razvrstitev na državni ali lokalni pomen, kratka oznaka, opredelitev zvrsti in geografska opredelitev lokacije (drugi odstavek 2. člena pravilnika). Zvrsti je dvanajst — površinska in podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna, oblikovana naravna vrednota in krajinska vrednota ter mineral in fosil (drugi in tretji odstavek 2. člena Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).

Register naravnih vrednot ne pove, ali je posamezni zapis slap, jezero ali izvir. Pove le zvrst, in ta je pravna kategorija, ne opis pojava: hidrološka naravna vrednota je po četrtem odstavku 3. člena uredbe del narave, ki je z vidika tekočih in stoječih voda izjemen, tipičen, ohranjen ali redek in se pojavlja zlasti kot reka, potok, jezero, morje, ledenik, izvir, slapišče ali slap. Vse to je torej ena sama zvrst. Polje TIP_TOCKE, ki bi vrsto pojava lahko nosilo, je v vseh 2.410 zapisih sloja točk prazno.

Skupine na tem portalu so zato naše. Izpeljali smo jih iz dveh podatkov registra hkrati: iz zvrsti in iz uradnega imena. Zapis pride med slapove, če mu register določa zvrst hidrološka naravna vrednota IN ima v uradnem imenu besedo slap ali slapišče. Oba pogoja sta dejstvi iz registra; sklep, da gre za slap, je naš in ga tako tudi označimo na vsaki strani.

Zakaj oba pogoja in zakaj ne iz opisa: če bi razvrščali po kratki oznaki, bi med jezera prišli zapisi, kot je drevo v kraju Dolenje Jezero, ker je jezero omenjeno v opisu lege. Če bi razvrščali samo po zvrsti, bi bili vsi vodni pojavi v eni sami skupini. Merilo je zato strogo in namenoma spregleda zapise, katerih ime vrste pojava ne pove — ti ostanejo v skupini drugih vodnih naravnih vrednot in niso izgubljeni.

Soteske in korita so pravno geomorfološki pojav: prvi odstavek 3. člena uredbe jih uvršča med rečno-denudacijske oblike površinske geomorfološke naravne vrednote. V naši skupini so zato samo tiste, ki jih register vodi tudi kot hidrološko naravno vrednoto — teh je 54. Sotesk, ki jih register vodi izključno kot geomorfološke, tu ni.

Naravne vrednote so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb ter v lasti države ali lokalne skupnosti; nihče pa ne sme z njimi ravnati tako, da ogrozi njihov obstoj (40. člen Zakona o ohranjanju narave). Ogledovanje in obiskovanje sta dovoljena vsem pod enakimi pogoji, dokler ne ogrožata obstoja naravne vrednote; kadar bi ju lahko, prepoved ali omejitev določi ministrov predpis (41. člen).

Za posege veljajo varstvene usmeritve iz Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti (prvi odstavek 5. člena uredbe). Pri hidroloških, geomorfoloških in geoloških naravnih vrednotah se morajo izvesti tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave naravna vrednota; pri drevesnih pa tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa niti življenjske razmere na rastišču (drugi odstavek 5. člena).

Za posege v naravo, ki lahko ogrozijo naravno vrednoto in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po drugih predpisih, je potrebno dovoljenje za poseg v naravo; izda ga pristojna upravna enota na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave (104. člen zakona). Ukrepi varstva naravnih vrednot so pogodbeno varstvo, zavarovanje, začasno zavarovanje in obnovitev; za naravne vrednote državnega pomena jih izvaja država, za tiste lokalnega pomena pa občina (45. člen).

Zbirka je zajeta iz Registra naravnih vrednot Agencije RS za okolje prek storitve ArcGIS REST Atlasa okolja, in sicer iz sloja 156 (naravne vrednote — točke, 2.410 zapisov) in sloja 168 (naravne vrednote — območja, 2.856 zapisov). Identifikacijska številka je enolična čez oba sloja, zato je pri nas naravni ključ zapisa. Skupaj je to 5.266 zapisov; strani objavljamo za 3.108 med njimi — za 1.301 hidrološko in 1.807 drevesnih naravnih vrednot.

To je varianta registra za javno uporabo. Sedmi odstavek 4. člena pravilnika določa, da se za javno uporabo izdela druga varianta sloja geografskega informacijskega sistema, v kateri so lokacije občutljivih naravnih vrednot prikazane s koordinatami, zaokroženimi na 5 km. Katere so občutljive, določi tretji odstavek 2. člena: tiste, pri katerih bi objava natančne kratke oznake in točne lokacije lahko povzročila neustrezno rabo ali povečano obiskovanje, ki bi naravno vrednoto ogrozilo. Koordinat torej ne zaokrožujemo mi — to je že storil vir, in prav zato jih smemo prikazati take, kot so.

Podzemeljskih jam iz registra (sloj 157, 14.695 zapisov) ne objavljamo. V tem sloju so koordinate navedene na centimeter natančno, kar je pri jamah podatek, ki ga ni razloga postavljati na iskalni portal.

Zapisi so vezani na eno občino. Register občine ne vodi, zato jo pripišemo s prostorskim testom točke v poligonu občine iz sloja Registra prostorskih enot. Pri območjih to velja za reprezentativno točko območja, zato občina pove, kje območje leži, ne pa nujno vseh občin, čez katere sega. Kjer točka ne pade v nobeno občino, ostane občina prazna.

Podatke prikazujemo tako, kot so v registru: identifikacijska številka, ime, kratka oznaka, zvrst, pomen, pri območjih površina v hektarih, ter koordinati. Kjer je polje v registru prazno, ostane prazno tudi pri nas. Opisov ne pišemo sami in jih ne dopolnjujemo — kratka oznaka je uradno besedilo iz priloge 1 pravilnika in je pri občutljivih naravnih vrednotah namenoma posplošena.

Ne prikazujemo šifre NV_STATUS, kot da bi vedeli, kaj pomeni. Vir jo izpolni pri 15,3 % območij z vrednostma V in OP, šifranta pa ne objavi; zato jo izpišemo dobesedno in je ne razlagamo.

Ne prikazujemo hidroloških meritev v živo. Vodostaji, pretoki in temperature vode so ločen niz ARSO, ki se osvežuje vsakih 30 minut in je izrecno označen kot samodejno izmerjen in nepreverjen. Če jih bomo objavili, bodo na svojih straneh in s tem opozorilom.

Meje naravnih vrednot niso pravna meja parcele. Deveti in deseti odstavek 4. člena pravilnika določata, da se za potrebe prostorskih aktov sloj v merilu 1 : 5000 položi na digitalni katastrski načrt in da se v naravno vrednoto vključi tudi parcela, prek katere poteka meja, če v njej leži njena večina ali centroid. Za konkretno parcelo je torej merodajen ta postopek in ne točka na naši strani.

Za pravno stanje velja izvirnik. Pri vsakem zapisu je vidna identifikacijska številka, navedba vira (Vir: Agencija RS za okolje) in povezava na zapis pri viru. JavniPodatki.si ni uradna spletna stran državnega organa in ni vir podatkov — je iskalnik po javno objavljeni zbirki.