Darilna pogodba za nepremičnino
Pogodba, s katero darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na stanovanju, hiši ali parceli na obdarjenca, ta pa darilo sprejme. Sklene se v pisni obliki; podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen, lastninska pravica pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Na kratko
- Darilna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki; pogodba, ki ni v predpisani obliki, je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
- Notarski zapis za darilno pogodbo o nepremičnini ni predpisan: Zakon o notariatu ga zahteva le za pravne posle, naštete v 47. členu, med katerimi darilne pogodbe ni.
- Notarski zapis je vseeno obvezen, kadar pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja (Družinski zakonik, 64. člen) in kadar se darilo izpolni šele po darovalčevi smrti (Obligacijski zakonik, 545. člen).
- Podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen, lastninska pravica pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. in 49. člen).
- Davek na dediščine in darila plača obdarjenec, ne darovalec; napoved vloži v 15 dneh po podpisu pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (Zakon o davku na dediščine in darila, 3., 6. in 13. člen).
- Obdarjenec prvega dednega reda in z njim izenačene osebe — otrok, posvojenec, zakonec oziroma zunajzakonski partner, zet, snaha in pastorek — davka ne plačajo (Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen).
- Darovalec lahko darilo prekliče zaradi lastne stiske, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali zaradi pozneje rojenega otroka, in sicer v enem letu od dneva, ko je za razlog zvedel (Obligacijski zakonik, 539. do 541. in 543. člen).
- Vrednost darila, danega dediču, se pri izračunu nujnega deleža prišteje k vrednosti zapuščine (Zakon o dedovanju, 28. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Najprej preverite, ali je potreben notarski zapis
Za darilo nepremičnine med starši in otroki, med sorodniki ali med nepovezanimi osebami notarski zapis ni predpisan; zadošča pisna pogodba (52. in 538. člen OZ, 47. člen ZN). Če pa pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ), sicer je nična. Nična je tudi pogodba, ki naj bi se izpolnila šele po darovalčevi smrti in ni sklenjena pri notarju (545. člen OZ). V teh dveh primerih tega vzorca ne uporabljajte.
- 2
Prepišite podatke iz zemljiške knjige
Nepremičnina mora biti v pogodbi označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi — katastrska občina s šifro in parcelna številka oziroma identifikacijska številka dela stavbe (31. člen ZZK-1). Darovalec in obdarjenec morata biti navedena s podatki, s katerimi sta oziroma bosta vpisana v zemljiško knjigo (32. člen ZZK-1).
- 3
Podpišite in overite podpis darovalca
Podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ); za overitev veljajo pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov (33. člen ZZK-1). Overitve podpisa ni mogoče opraviti, dokler ni dokaza o plačanem davku oziroma o tem, da davka ni treba obračunati (17. člen ZDDD).
- 4
Obdarjenec odda davčno napoved v 15 dneh
Davčna obveznost nastane ob podpisu darilne pogodbe (6. člen ZDDD). Obdarjenec mora v 15 dneh vložiti napoved pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen ZDDD). Napoved je treba vložiti tudi, kadar je obdarjenec davka oproščen po 9. členu ZDDD.
- 5
Šele nato vpis v zemljiško knjigo
Lastninska pravica preide na obdarjenca z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (49. člen SPZ). Vpis se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je podpis darovalca overjen.
Darovalec
Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.
Zemljiška knjiga zahteva podatke, s katerimi je oseba vpisana; kadar je vpisan samo datum rojstva, zadošča EMŠO (32. člen ZZK-1).
Obdarjenec
Od razmerja med darovalcem in obdarjencem je odvisen davek, zato je izbira spodaj del listine in ne le opomba.
Potrebna je za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo (31. in 32. člen ZZK-1).
Obdarjenci prvega dednega reda in z njimi izenačene osebe so davka oproščeni (9. člen ZDDD). Kadar pogodbo sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja, ta vzorec ni primeren — pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ).
Nepremičnina
Kadar pogodba zajema več nepremičnin, jih naštejte v enem polju, vsako v svojo vrstico.
Nepremičnina mora biti označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (31. člen ZZK-1).
Vrednost je podatek za davčno napoved obdarjenca. Napoved je treba vložiti tudi, kadar je obdarjenec davka oproščen.
Izročitev in pridržki
Pridržani užitek ali služnost stanovanja je osebna služnost in nastane z vpisom v zemljiško knjigo (227., 228. in 230. člen SPZ). Davek se ne plača od podarjenega užitka nepremičnine (9. člen ZDDD).
Stroški in podpis
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Darilna pogodba
1. člen — Pogodbeni stranki
Darovalec: , , EMŠO ,
in obdarjenec: , , EMŠO ,
skleneta naslednjo darilno pogodbo.
2. člen — Predmet pogodbe
Darovalec je lastnik naslednje nepremičnine: .
Vrsta nepremičnine: . Predmet te pogodbe je delež .
Vrednost nepremičnine, ki je predmet te pogodbe, stranki soglasno ocenjujeta na EUR.
3. člen — Darilo in sprejem darila
Darovalec neodplačno, brez kakršnegakoli povračila in brez pogojev prenaša na obdarjenca lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe.
Obdarjenec izjavlja, da darilo sprejema, in se darovalcu zanj zahvaljuje.
Stranki soglašata, da za to darilo obdarjenec darovalcu ni dolžan ničesar dati, storiti ali opustiti.
To darilo se izpolni za življenja darovalca in ni darilo za primer smrti; darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, bi morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
4. člen — Izjava o razmerju med strankama
Stranki izjavljata, da je obdarjenec darovalcu .
Ta izjava je dana zaradi odmere davka na dediščine in darila, ki se odmerja glede na dedni red, v katerega se obdarjenec uvršča.
Stranki izjavljata, da med njima ni zakonske zveze in ne zunajzakonske skupnosti; sicer bi morala biti ta pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Za druga razmerja med darovalcem in obdarjencem zakon za darilno pogodbo notarskega zapisa ne zahteva.
5. člen — Stanje nepremičnine in bremena
Obdarjenec je nepremičnino iz 2. člena te pogodbe ogledal in jo sprejema v stanju, v kakršnem je ob podpisu te pogodbe.
Darovalec izjavlja, da je nepremičnina prosta bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen naslednjih: .
Darovalec izjavlja, da mu niso znane napake ali nevarne lastnosti nepremičnine, na katere obdarjenca ne bi opozoril.
6. člen — Izročitev v posest
Darovalec izroči nepremičnino obdarjencu v posest .
Z dnem izročitve preidejo na obdarjenca koristi in bremena nepremičnine ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja, razen v obsegu pravic, ki si jih je darovalec pridržal po 7. členu te pogodbe.
7. člen — Pridržane pravice darovalca
Darovalec ob tem darilu .
Če si je darovalec po prejšnjem odstavku pridržal osebno služnost, ta nastane z vpisom v zemljiško knjigo; darovalec zato izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za njen vpis hkrati z dovolilom iz 9. člena te pogodbe, obdarjenec pa vpis izrecno dovoljuje.
8. člen — Davek na dediščine in darila
Davčni zavezanec za davek na dediščine in darila je obdarjenec. Davčna obveznost nastane z dnem podpisa te pogodbe.
Obdarjenec vloži napoved za odmero davka od prejetega darila v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina iz 2. člena te pogodbe. Napoved vloži tudi, če je davka oproščen.
Stranki sta seznanjeni, da brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati ali da pogodba ni predmet odmere, podpisov na tej pogodbi ni mogoče overiti.
Davek na promet nepremičnin se od tega prenosa ne plača, ker gre za neodplačen prenos lastninske pravice.
9. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo
Darovalec , EMŠO , izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist obdarjenca , EMŠO , v deležu .
To dovolilo je nepogojno in ni vezano na noben rok. Podpis darovalca na tem dovolilu mora biti overjen.
Obdarjenec pridobi lastninsko pravico šele z vpisom v zemljiško knjigo.
10. člen — Preklic darila
Stranki sta seznanjeni, da lahko darovalec to darilno pogodbo prekliče, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali če po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel.
Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane nepremičnine oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična.
11. člen — Vračunanje darila pri dedovanju
Stranki sta seznanjeni, da se vrednost tega darila pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež po darovalcu, prišteje.
Stranki sta seznanjeni tudi, da se darilo, dano zakonitemu dediču, temu dediču vračuna v dedni delež, in da se pri prikrajšanju nujnega deleža darila upoštevajo po zakonu, ki ureja dedovanje.
12. člen — Stroški
Stroške sestave te listine, overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi .
Vsaka stranka nosi svoje davčne obveznosti, kot izhajajo iz 8. člena te pogodbe.
13. člen — Končne določbe
Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.
Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.
Stranki izjavljata, da sta pogodbo pred podpisom prebrali, jo razumeli in da ustreza njuni pravi volji.
Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.
Pogodba je sestavljena v , dne , v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen finančni upravi.
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Notarski zapis za darilno pogodbo o nepremičnini ni predpisan: Zakon o notariatu ga v 47. členu zahteva le za naštete pravne posle, med katerimi darilne pogodbe ni. Obvezen pa je, kadar pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja (64. člen Družinskega zakonika) in kadar se darilo izpolni šele po darovalčevi smrti (545. člen Obligacijskega zakonika); pogodba, ki v teh primerih ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, je nična.
- Podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ, 33. člen ZZK-1). Overitve ni mogoče opraviti brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati (17. člen ZDDD).
- Obdarjenec mora napoved za odmero davka od prejetega darila vložiti v 15 dneh od podpisa pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (6. in 13. člen ZDDD). Napoved je treba vložiti tudi ob oprostitvi po 9. členu ZDDD. Obrazec predpisuje Pravilnik o obrazcu za napoved za odmero davka od prejetega darila.
- Vrednost darila se pri izračunu nujnega deleža prišteje k vrednosti zapuščine (28. člen Zakona o dedovanju), darilo, dano zakonitemu dediču, pa se temu dediču vračuna v dedni delež (46. člen). Darilo torej ne izniči pravic drugih nujnih dedičev.
- Če je predmet darila kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, tega vzorca ne uporabljajte brez dodatnega preverjanja: darilno pogodbo je mogoče skleniti samo s krogom oseb iz 17.a člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, za pravni posel pa je praviloma potrebna odobritev upravne enote.
- Lastninska pravica preide na obdarjenca šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe.
- To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca darilne pogodbe za nepremičnino ni; pri poslih večje vrednosti, pri pridržanih pravicah ali v zapletenih družinskih razmerjih naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.
Na čem stoji ta dokument
Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.
Obligacijski zakonik, 52. člen
Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki.
Obligacijski zakonik, 55. člen
Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.
Obligacijski zakonik, 533. člen
Z darilno pogodbo se darovalec zaveže obdarjencu neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico oziroma ga na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.
Obligacijski zakonik, 537. člen
Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamolči, odgovarja za škodo. Darovalec odgovarja tudi za škodo iz napak ali nevarnih lastnosti podarjene stvari, če je zanje vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.
Obligacijski zakonik, 538. člen
Če darovalec podarjene stvari ali pravice ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; sicer obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve.
Obligacijski zakonik, 539., 540. in 541. člen
Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje (539. člen), zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (540. člen) in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa jih ni imel (541. člen).
Obligacijski zakonik, 542., 543. in 544. člen
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari oziroma plačilo vrednosti obogatitve (542. člen). Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic (543. člen). Odpoved preklicu je nična (544. člen).
Obligacijski zakonik, 545. člen
Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.
Zakon o notariatu, 47. in 48. člen
V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni: pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju in drugi pravni posli, za katere zakon tako določa. Darilne pogodbe v tem seznamu ni. Posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični (48. člen).
Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca sklepata med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa; izjema so običajna manjša darila, sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca. Enake pravne posledice ima po 4. členu istega zakonika zunajzakonska skupnost.
Stvarnopravni zakonik, 23. člen
Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.
Stvarnopravni zakonik, 49. člen
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo; vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Stvarnopravni zakonik, 227., 228. in 230. člen
Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar, in traja najdlje do imetnikove smrti (227. člen). Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja (228. člen); užitek daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar tako, da se ohranja njena substanca (230. člen).
Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, navedena pa mora biti tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.
Zakon o zemljiški knjigi, 32. in 33. člen
V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi; če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen). Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov (33. člen).
Zakon o davku na dediščine in darila, 3. in 6. člen
Davčni zavezanec je oseba, ki prejme premoženje kot darilo, torej obdarjenec (3. člen). Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila; darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi (6. člen).
Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen
Davka je oproščeno darilo, ki ga prejme obdarjenec prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen; z njimi so izenačeni zet, snaha in pastorek. Davek se ne plača od podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.
Zakon o davku na dediščine in darila, 13. in 17. člen
Obdarjenec mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti; darilo nepremičnine napove pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen). Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati ali da pogodba ni predmet odmere, podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti (17. člen).
Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen
Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Darilo je neodplačen prenos, zato davka na promet nepremičnin ne sproži.
Člen ureja ugotovitev vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež; k vrednosti zapustnikovega premoženja se prišteje vrednost daril, razen tistih, ki jih zakon iz tega računa izvzema.
Zakon o dedovanju, 34. in 46. člen
Pri prikrajšanju nujnega deleža se upoštevajo oporočna razpolaganja in darila (34. člen). Darilo, ki ga je zapustnik dal zakonitemu dediču, se temu dediču vračuna v dedni delež (46. člen).
Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17.a člen
Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, samo z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki, z zetom ali snaho pod pogojem članstva v isti kmetiji, z nosilcem kmetije pod pogoji iz tega člena ter z lokalno skupnostjo ali državo.
Pravilnik o obrazcu za napoved za odmero davka od prejetega darila
Predpisuje obrazec Napoved za odmero davka od prejetega darila in navodilo za njegovo izpolnjevanje. To je edini uraden obrazec v zvezi z darilom nepremičnine; uradnega obrazca same darilne pogodbe ni.
Pogosta vprašanja
Ali mora biti darilna pogodba za nepremičnino sklenjena pri notarju v obliki notarskega zapisa?
Praviloma ne. Zakon o notariatu v 47. členu našteva pravne posle, ki morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, in darilne pogodbe med njimi ni; za darilo nepremičnine zadošča pisna oblika (52. in 538. člen Obligacijskega zakonika). Overiti pa je treba podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu.
Kdaj je notarski zapis pri darilni pogodbi vseeno obvezen?
V dveh primerih. Prvi: pogodbe glede premoženjskih pravic, ki jih med seboj sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja, morajo biti v obliki notarskega zapisa (Družinski zakonik, 64. člen; izjema so običajna manjša darila, kamor nepremičnina ne sodi). Drugi: darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in je listina izročena obdarjencu (Obligacijski zakonik, 545. člen).
Kdo plača davek na podarjeno nepremičnino in kdo je oproščen?
Davek na dediščine in darila plača obdarjenec. Oproščeni so obdarjenci prvega dednega reda in z njimi izenačene osebe: otroci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec oziroma zunajzakonski partner, zet, snaha in pastorek (Zakon o davku na dediščine in darila, 3. in 9. člen). Davka na promet nepremičnin pri darilu ni, ker se ta plačuje le od odplačnega prenosa lastninske pravice (Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen).
V kakšnem roku je treba oddati napoved in na katerem obrazcu?
V 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, to je od podpisa darilne pogodbe (Zakon o davku na dediščine in darila, 6. in 13. člen). Napoved za nepremičnino se vloži pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži, na obrazcu Napoved za odmero davka od prejetega darila, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu za napoved za odmero davka od prejetega darila. Napoved je treba vložiti tudi, kadar je obdarjenec davka oproščen.
Ali obstaja uraden obrazec darilne pogodbe za nepremičnino?
Ne. Uraden obrazec obstaja samo za davčno napoved obdarjenca, za samo pogodbo pa ne. Obliko in učinke pogodbe določa zakon, besedilo pa sestavita stranki sami.
Ali lahko darovalec darilo prekliče?
Da, iz treh zakonskih razlogov: če po sklenitvi pogodbe pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje; zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca; in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa jih ni imel (Obligacijski zakonik, 539., 540. in 541. člen). Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic (543. člen). Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična (544. člen).
Ali podarjena nepremičnina vpliva na dedovanje po darovalcu?
Da. Vrednost darila se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež, prišteje (Zakon o dedovanju, 28. člen), darilo, dano zakonitemu dediču, pa se temu dediču vračuna v dedni delež (46. člen). Če je nujni delež prikrajšan, se darila upoštevajo po 34. členu istega zakona.
Ali je ta obrazec brezplačen?
Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.