Najemna pogodba za stanovanje ali hišo
Pogodba, s katero lastnik odda stanovanje ali stanovanjsko hišo v najem, najemnik pa se zaveže plačevati najemnino. Sklene se v pisni obliki in mora vsebovati vse sestavine, ki jih našteva 91. člen Stanovanjskega zakona — od identifikacijske oznake iz katastra stavb do načina predaje stanovanja.
Na kratko
- Najemna in podnajemna pogodba se sklepata v pisni obliki (Stanovanjski zakon, 84. člen).
- Kaj mora pogodba vsebovati, našteje 91. člen Stanovanjskega zakona — enajst sestavin, od opisa in identifikacijske oznake stanovanja iz katastra stavb do načina predaje stanovanja.
- Med obveznimi sestavinami so tudi odpovedni razlogi iz 103. člena Stanovanjskega zakona; pogodba jih mora navesti (SZ-1, 91. člen).
- Lastnik mora oddajo stanovanja prijaviti pristojnemu davčnemu organu in najemno pogodbo registrirati pri pristojnem registrskem organu v 30 dneh od sklenitve (SZ-1, 92. člen).
- Najemnik lahko odpove pogodbo kadarkoli in brez navedbe razlogov, če lastnika o tem pisno obvesti, s 60-dnevnim odpovednim rokom (SZ-1, 102. člen).
- Lastnik odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni; ob sporu se pogodba odpove s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti (SZ-1, 112. člen).
- Dohodek iz oddajanja premoženja v najem je obdavčen cedularno po 25-odstotni stopnji (ZDoh-2, 135.č člen), priznanih pa je 10 % normiranih stroškov (ZDoh-2, 77. člen).
- Lastnik mora najemniku pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico; izjema je najem, krajši od enega leta (ZURE, 31. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Preverite, kateri zakon velja za vaš najem
Za stanovanje in za stanovanjsko hišo velja Stanovanjski zakon; med stanovanjske stavbe 2. člen SZ-1 šteje tudi enodružinske, atrijske in vrstne hiše. Za oddajo sobe ali dela stanovanja se sklene najemna oziroma podnajemna pogodba po istem zakonu (84. člen SZ-1). Za poslovni prostor SZ-1 ne velja — tam se razmerje presoja izključno po Obligacijskem zakoniku.
- 2
Pripravite podatke, ki jih zahteva 91. člen SZ-1
Potrebujete identifikacijsko oznako stanovanja iz katastra stavb, površino in strukturo, leto zgraditve, podatke o komunalni opremljenosti, davčno številko lastnika ter imena vseh oseb, ki bodo stanovanje uporabljale z najemnikom. Brez teh podatkov pogodba nima vseh obveznih sestavin.
- 3
Pred podpisom predložite energetsko izkaznico
Lastnik mora najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico (31. člen ZURE). Izjema je oddaja za obdobje, krajše od enega leta; če se s tem najemnikom sklene več zaporednih pogodb, katerih neprekinjeno trajanje bi preseglo eno leto, izjema ne velja več.
- 4
Po podpisu: prijava, registracija in davčna napoved
Lastnik v 30 dneh od sklenitve prijavi oddajo pristojnemu davčnemu organu in registrira pogodbo pri pristojnem registrskem organu (92. člen SZ-1). Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se vloži do 28. februarja za preteklo leto.
Najemodajalec
Davčna številka lastnika je obvezna sestavina pogodbe (91. člen SZ-1).
Obvezna sestavina najemne pogodbe (91. člen SZ-1).
Najemnik in uporabniki stanovanja
Pogodba mora navesti tudi osebe, ki bodo stanovanje uporabljale skupaj z najemnikom (91. člen SZ-1).
Če stanovanje uporablja najemnik sam, vpišite, da drugih uporabnikov ni.
Stanovanje
Opis mora zajeti lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost in leto zgraditve, poleg tega pa identifikacijsko oznako iz katastra stavb (91. člen SZ-1).
Obvezna sestavina (91. člen SZ-1). Oznako najdete v izpisku iz katastra stavb ali v zemljiškoknjižnem izpisku.
Obvezna sestavina (91. člen SZ-1).
Najemnina in obratovalni stroški
Pogodba mora ločeno določiti višino najemnine ter obseg in način plačevanja stroškov, ki v najemnini niso zajeti (91. člen SZ-1).
Trajanje in odpoved
Pri najemu za določen čas je čas trajanja obvezna sestavina pogodbe (91. člen SZ-1).
Izpolnite samo pri najemu za določen čas.
60 dni je zakonski minimum na obeh straneh (102. in 112. člen SZ-1). Krajši dogovorjeni rok ne velja.
Varščina, predaja in podpis
Varščine Stanovanjski zakon pri tržnem najemu ne ureja; višino, namen in rok vračila določita stranki sami (3. člen OZ).
Obvezna sestavina (91. člen SZ-1).
Obvezna sestavina (91. člen SZ-1).
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Najemna pogodba za stanovanje
1. člen — Pogodbeni stranki
Najemodajalec: , , davčna številka ,
in najemnik: , , kontakt ,
skleneta naslednjo najemno pogodbo za stanovanje.
2. člen — Predmet najema
Najemodajalec je lastnik stanovanja na naslovu , z identifikacijsko oznako iz katastra stavb .
Stanovanje meri m² uporabne površine, je strukture , stavba pa je bila zgrajena leta .
Komunalna opremljenost stanovanja: .
Skupaj s stanovanjem se oddaja tudi naslednja oprema: .
Najemodajalec odda navedeno stanovanje v najem najemniku, ta pa ga vzame v najem in se zavezuje plačevati najemnino, dogovorjeno s to pogodbo.
3. člen — Vrsta najema in način uporabe stanovanja
Najem po tej pogodbi je .
Stanovanje se uporablja .
Najemnik brez pisnega soglasja najemodajalca v stanovanju ne sme opravljati dejavnosti niti ga uporabljati za namen, ki ni določen v prejšnjem odstavku.
4. člen — Osebe, ki uporabljajo stanovanje
Poleg najemnika bodo stanovanje uporabljale naslednje osebe: .
Za spremembo števila oseb, ki uporabljajo stanovanje, mora najemnik najemodajalca pisno obvestiti. Uporaba stanovanja s strani oseb, ki v tej pogodbi niso navedene in za katere najemodajalec ni dal soglasja, je odpovedni razlog po 103. členu Stanovanjskega zakona.
Najemnik lahko odda del stanovanja v podnajem le, če najemodajalec s tem soglaša; soglasje mora biti pisno.
5. člen — Trajanje najemnega razmerja
Najemno razmerje je sklenjeno in začne teči .
Če je najem sklenjen za določen čas, preneha , ne da bi bila potrebna odpoved.
Če najemnik po izteku dogovorjenega časa stanovanje še naprej uporablja, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas pod enakimi pogoji.
6. člen — Najemnina
Mesečna najemnina znaša EUR (z besedo: ).
Najemnik plačuje najemnino na transakcijski račun najemodajalca , in sicer .
Najemnina ne zajema obratovalnih stroškov iz naslednjega člena te pogodbe.
Neplačevanje najemnine v roku, določenem s to pogodbo, je odpovedni razlog po 103. členu Stanovanjskega zakona.
7. člen — Obratovalni stroški
Individualni obratovalni stroški, ki se nanašajo na dobavljeno elektriko, vodo, ogrevanje in podobno: .
Skupni obratovalni stroški za obratovanje skupnih delov stavbe: .
Prispevek v rezervni sklad in zavarovanje stavbe plača .
Najemnik omogoči odčitavanje števcev in najemodajalcu na njegovo zahtevo predloži dokazila o plačanih stroških, ki jih plačuje sam.
8. člen — Varščina
Najemnik ob podpisu te pogodbe izroči najemodajalcu varščino v znesku EUR.
Varščina je zavarovanje za plačilo najemnine, obratovalnih stroškov in za škodo na stanovanju in opremi, ki presega običajno obrabo. Varščina ni predplačilo najemnine.
Najemodajalec vrne varščino . Če od varščine kaj odšteje, mora najemniku predložiti pisen obračun z navedbo razlogov in zneskov.
9. člen — Obveznosti najemodajalca
Najemodajalec izroči stanovanje v stanju, ki najemniku omogoča normalno uporabo, in ga v takem stanju vzdržuje ves čas trajanja najemnega razmerja; enako velja za skupne dele stavbe.
Najemodajalec odgovarja za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju.
Najemodajalec nosi stroške vzdrževalnih del in zamenjav, ki so posledica običajne obrabe ali starosti naprav in inštalacij.
10. člen — Obveznosti najemnika
Najemnik uporablja stanovanje kot dober gospodar in le na način, ki je določen s to pogodbo.
Najemnik nosi stroške manjših popravil in vzdrževalnih del, ki so potrebna zaradi njegove uporabe stanovanja, ter stroške odprave škode, ki jo povzroči sam ali osebe, ki stanovanje uporabljajo z njim.
Najemnik brez pisnega soglasja najemodajalca ne sme opravljati posegov, s katerimi bi spreminjal stanovanje, njegove inštalacije ali skupne dele stavbe.
Najemnik mora najemodajalca nemudoma obvestiti o vsaki napaki ali okvari, ki jo je treba odpraviti, in o vsaki škodi, ki grozi stanovanju.
Najemnik spoštuje hišni red in pravila sosedskega sožitja.
11. člen — Preverjanje pravilne uporabe stanovanja
Najemodajalec ima pravico preverjati pravilno uporabo stanovanja, in sicer .
Najemnik mora najemodajalcu preverjanje omogočiti. Preprečevanje vstopa v stanovanje je odpovedni razlog po 103. členu Stanovanjskega zakona.
12. člen — Predaja stanovanja
Stanovanje se preda .
Ob predaji stranki sestavita in podpišeta primopredajni zapisnik, v katerem popišeta stanje stanovanja in opreme, stanje števcev in število izročenih ključev. Primopredajni zapisnik je sestavni del te pogodbe.
Enak zapisnik stranki sestavita tudi ob vrnitvi stanovanja po prenehanju najemnega razmerja.
13. člen — Odpovedni razlogi
Najemodajalec lahko odpove to pogodbo iz krivdnih odpovednih razlogov, ki jih določa 103. člen Stanovanjskega zakona. Ti so med drugim: povzročanje večje škode na stanovanju ali skupnih delih stavbe, opravljanje dejavnosti v stanovanju brez dovoljenja, nevzdrževanje stanovanja, neplačevanje najemnine ali obratovalnih stroškov v dogovorjenih rokih, hujše kršitve hišnega reda in pravil sosedskega sožitja, izvedba posegov v stanovanje brez soglasja lastnika, uporaba stanovanja s strani oseb, ki v pogodbi niso navedene, oddaja v podnajem brez soglasja lastnika, preprečevanje vstopa lastniku v stanovanje, neprevzem stanovanja in dolgotrajna neuporaba stanovanja.
Pred odpovedjo mora najemodajalec najemnika pisno opozoriti na kršitev, navesti način njene odprave in določiti primeren rok za odpravo, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Najemodajalec pogodbe ne more odpovedati, če najemnik dokaže, da odpovedni razlog ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku.
14. člen — Odpoved in odpovedni rok
Najemnik lahko to pogodbo odpove kadarkoli, ne da bi za to navajal razloge, če o tem pisno obvesti najemodajalca. Odpovedni rok znaša 60 dni.
Najemodajalec odpove to pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni.
Stranki se dogovorita za odpovedni rok ; dogovorjeni rok ne more biti krajši od zakonskega.
Ob sporu se najemna pogodba odpove s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 60 dni.
Najemodajalec ne more zahtevati izselitve najemnika, dokler mu ne povrne vlaganj po 98. členu Stanovanjskega zakona.
15. člen — Vrnitev stanovanja
Ob prenehanju najemnega razmerja najemnik vrne stanovanje in opremo v stanju, v kakršnem ju je prevzel, upoštevaje običajno obrabo pri redni uporabi.
Najemnik vrne vse ključe in odstrani svoje premičnine. Vgrajenih izboljšav, za katere ni bilo pisnega dogovora, najemnik ne sme odstraniti, če bi s tem poškodoval stanovanje.
Stanje ob vrnitvi stranki ugotovita s primopredajnim zapisnikom.
16. člen — Sprememba lastnika
Če najemodajalec stanovanje odtuji po tem, ko je bilo izročeno najemniku, stopi pridobitelj na mesto najemodajalca in vstopi v vse pravice in obveznosti iz te pogodbe.
Najemodajalec o nameravani odtujitvi pisno obvesti najemnika.
17. člen — Prijava in registracija pogodbe, energetska izkaznica
Najemodajalec v 30 dneh od sklenitve te pogodbe prijavi oddajo stanovanja pri pristojnem davčnem organu in registrira najemno pogodbo pri pristojnem registrskem organu.
Glede energetske izkaznice stranki ugotavljata: .
Dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem plača najemodajalec.
18. člen — Končne določbe
Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in začne veljati, ko jo podpišeta obe stranki.
Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki, kot aneks k tej pogodbi.
Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo določbe Stanovanjskega zakona, za vprašanja, ki jih ta zakon ne ureja, pa določbe Obligacijskega zakonika o zakupni (najemni) pogodbi.
Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno sodišče splošne pristojnosti po legi stanovanja.
Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.
Sklenjeno v kraju , dne .
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Prijava in registracija: lastnik mora oddajo stanovanja prijaviti pristojnemu davčnemu organu in najemno pogodbo registrirati pri pristojnem registrskem organu v 30 dneh od sklenitve (92. člen SZ-1). Ločenega poročanja fizičnih oseb o najemnih poslih v evidenco trga nepremičnin ni več — pri najemih med fizičnimi osebami podatke posreduje Finančna uprava RS (37. člen ZMVN-1).
- Davek: dohodek iz oddajanja premoženja v najem je obdavčen po 25-odstotni stopnji (135.č člen ZDoh-2), davčna osnova pa je najemnina, zmanjšana za 10 % normiranih stroškov (77. člen ZDoh-2). Dohodnina je dokončen davek in se ne všteva v letno davčno osnovo. Fizična oseba, ki oddaja drugi fizični osebi, vloži napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
- Energetska izkaznica: lastnik jo mora najemniku predložiti najpozneje pred sklenitvijo pogodbe (31. člen ZURE). Izjema velja pri oddaji za obdobje, krajše od enega leta; če se z istim najemnikom sklene več zaporednih pogodb, katerih neprekinjeno trajanje bi preseglo eno leto, izjema odpade.
- Primopredajni zapisnik: način predaje stanovanja je obvezna sestavina pogodbe (91. člen SZ-1). Zapisnik s popisom opreme, odčitki števcev in fotografijami je edini dokaz o stanju stanovanja ob vselitvi in odloči večino sporov o varščini.
- Odpovedni rok 60 dni je zakonski minimum na obeh straneh (102. in 112. člen SZ-1). Poseben postopek odpovedi zaradi neplačila najemnine ali obratovalnih stroškov ureja 112.a člen SZ-1.
- Varščine Stanovanjski zakon pri tržnem najemu ne ureja — ne zgornje meje ne roka za vračilo. Zato mora pogodba višino, namen in rok vračila določiti sama (3. člen OZ).
- To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca najemne pogodbe za stanovanje ni; obvezne sestavine določa 91. člen SZ-1. Za najem poslovnega prostora ta vzorec ni primeren, ker Stanovanjski zakon zanj ne velja.
Na čem stoji ta dokument
Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Med stanovanjske stavbe šteje tudi enostanovanjske: samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske hiše, vrstne hiše in podobno. Zato zakon velja tudi za oddajo hiše.
Stanovanjski zakon, 4. člen
Stanovanje je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom.
Stanovanjski zakon, 84. člen
Lastnik odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe. Najemna in podnajemna pogodba se sklepata v pisni obliki. Najemnik lahko odda del stanovanja v podnajem le s soglasjem lastnika.
Našteje bistvene sestavine najemne pogodbe: opis stanovanja (lega, površina, struktura, komunalna opremljenost, leto zgraditve, način uporabe), identifikacijska oznaka iz katastra stavb, ime in davčna številka lastnika ter ime najemnika in oseb, ki bodo stanovanje uporabljale z njim, odpovedni razlogi iz 103. člena, vrsta najema, medsebojne obveznosti pri uporabi in vzdrževanju, višina najemnine z načinom in roki plačevanja, obratovalni stroški, način in časovna razdobja preverjanja pravilne uporabe, čas trajanja pri najemu za določen čas in način predaje stanovanja.
Stanovanjski zakon, 92. člen
Lastnik mora izročiti stanovanje v stanju, ki omogoča normalno uporabo, ga vzdrževati, odgovarjati za pravne in stvarne napake ter prijaviti oddajo stanovanja pri pristojnem davčnem organu in registrirati najemno pogodbo pri pristojnem registrskem organu v 30 dneh od sklenitve.
Če ni dogovorjeno drugače, lahko najemnik odpove najemno pogodbo vselej, ne da bi navajal razloge, če o tem pisno obvesti lastnika, s 60-dnevnim odpovednim rokom.
Določa krivdne odpovedne razloge, iz katerih lastnik lahko odpove najemno pogodbo. Pred odpovedjo mora lastnik najemnika pisno opozoriti na kršitev, navesti način odprave in dati primeren rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Lastnik odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni. Ob sporu se najemna in podnajemna pogodba odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti; sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 60 dni. Lastnik ne more zahtevati izselitve, dokler najemniku ne povrne vlaganj po 98. členu.
Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Na tem stoji vse, česar SZ-1 ne ureja — na primer varščina pri tržnem najemu.
Obligacijski zakonik, 587. člen
Z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino.
Obligacijski zakonik, 589. člen
Ureja vzdrževanje v zakup dane stvari med trajanjem razmerja.
Obligacijski zakonik, 600. člen
Zakupnik mora rabiti stvar kot dober gospodar oziroma dober gospodarstvenik in le tako, kot je določeno s pogodbo ali z namenom stvari.
Obligacijski zakonik, 604. člen
Ureja vrnitev v zakup vzete stvari ob prenehanju razmerja — v stanju, v kakršnem je bila izročena, upoštevaje običajno obrabo.
Obligacijski zakonik, 610. člen
Ureja položaj ob odtujitvi v zakup dane stvari po izročitvi zakupniku: pridobitelj stopi na mesto zakupodajalca.
Obligacijski zakonik, 615. člen
Molče obnovljeni zakup: če zakupnik po izteku dogovorjenega časa stvar še naprej uporablja, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas.
Obligacijski zakonik, 616. člen
Ureja odpoved zakupne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, in odpovedni rok.
Zakon o dohodnini, 77. člen
Pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem se priznajo normirani stroški v višini 10 % od doseženega dohodka.
Zakon o dohodnini, 135.č člen
Dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavči cedularno, po proporcionalni stopnji 25 %. Dohodnina je dokončen davek in se ne všteva v letno davčno osnovo.
Finančna uprava RS, podrobnejši opis „Dohodek iz oddajanja premoženja v najem“
Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se vloži do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Obrazec je dostopen na portalu eDavki.
Zakon o učinkoviti rabi energije, 31. člen
Lastnik mora pri prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma novemu najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico. Izkaznica ni potrebna pri oddaji za obdobje, krajše od enega leta.
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, 37. člen
Določa zavezance za poročanje o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin. Pri najemih med fizičnimi osebami podatke posreduje Finančna uprava RS; obveznost poročanja fizičnih oseb je s tem zakonom odpadla.
Pogosta vprašanja
Ali obstaja uraden obrazec najemne pogodbe za stanovanje?
Ne. Državnega obrazca najemne pogodbe med lastnikom in najemnikom ni. Uradni obrazci obstajajo le za vloge v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji. Obvezne sestavine pogodbe pa določa 91. člen Stanovanjskega zakona, zato besedilo ni povsem prosto.
Kaj mora najemna pogodba za stanovanje obvezno vsebovati?
Sestavine našteje 91. člen Stanovanjskega zakona: opis stanovanja z lego, površino, strukturo, komunalno opremljenostjo, letom zgraditve in načinom uporabe; identifikacijsko oznako iz katastra stavb; ime in davčno številko lastnika ter ime najemnika in oseb, ki bodo stanovanje uporabljale z njim; odpovedne razloge iz 103. člena; vrsto najema; medsebojne obveznosti pri uporabi in vzdrževanju; višino najemnine z načinom in roki plačevanja; obratovalne stroške, ki v najemnini niso zajeti; način in časovna razdobja preverjanja pravilne uporabe; čas trajanja, če je najem za določen čas; in način predaje stanovanja.
Kolikšen je odpovedni rok pri najemni pogodbi za stanovanje?
Najmanj 60 dni na obeh straneh. Najemnik odpove kadarkoli in brez razloga s pisnim obvestilom in 60-dnevnim odpovednim rokom (102. člen SZ-1), lastnik pa z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 60 dni (112. člen SZ-1). Ob sporu se pogodba odpove s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ki določi rok za izselitev med 30 in 60 dni.
Koliko davka plačam od najemnine?
25 % od davčne osnove, kar je dokončen davek in se ne všteva v letno dohodninsko osnovo (135.č člen ZDoh-2). Davčna osnova je najemnina, zmanjšana za 10 % normiranih stroškov (77. člen ZDoh-2). Fizična oseba, ki oddaja drugi fizični osebi, odda napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem do 28. februarja za preteklo leto.
Ali smem zahtevati varščino in kolikšna je lahko?
Smete, dogovor o varščini pa je stvar pogodbe. Stanovanjski zakon pri tržnem najemu varščine ne ureja — ne določa ne zgornje meje ne roka za vračilo, zato se ta vprašanja presojajo po 3. členu Obligacijskega zakonika o prostem urejanju obligacijskih razmerij. Zato je smiselno v pogodbo izrecno zapisati višino, namen in rok vračila.
Ali moram najemno pogodbo prijaviti in kam?
Da. 92. člen Stanovanjskega zakona nalaga lastniku, da v 30 dneh od sklenitve prijavi oddajo stanovanja pri pristojnem davčnem organu in registrira najemno pogodbo pri pristojnem registrskem organu. Ločeno poročanje fizičnih oseb o najemnih poslih v evidenco trga nepremičnin je z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin odpadlo; za najeme med fizičnimi osebami podatke posreduje Finančna uprava RS (ZMVN-1, 37. člen).
Ali za najem hiše velja Stanovanjski zakon ali samo Obligacijski zakonik?
Velja Stanovanjski zakon. Med stanovanjske stavbe 2. člen SZ-1 šteje tudi enostanovanjske — samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske in vrstne hiše. Obligacijski zakonik s pravili o zakupni pogodbi (587. do 618. člen) se uporablja za vprašanja, ki jih SZ-1 ne ureja. Za najem poslovnega prostora pa velja izključno Obligacijski zakonik.
Ali je ta obrazec brezplačen?
Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Najem in oddaja.