Pogodba o zaposlitvi
Pogodba, s katero delodajalec in delavec skleneta delovno razmerje. Sklene se v pisni obliki in mora vsebovati vse sestavine, ki jih našteva 31. člen Zakona o delovnih razmerjih — od naziva delovnega mesta in kraja dela do zneska osnovne plače, dopusta in odpovednih rokov. Uporabna je za zaposlitev za nedoločen in za določen čas.
Na kratko
- Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki (Zakon o delovnih razmerjih, 17. člen).
- Obvezne sestavine našteva 31. člen ZDR-1: podatki o strankah s prebivališčem oziroma sedežem, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela s kratkim opisom, kraj opravljanja dela, čas trajanja pogodbe in razlog za določen čas, polni ali krajši delovni čas, dnevni oziroma tedenski delovni čas in razporeditev, znesek osnovne plače v eurih, druge sestavine plače s plačilnim obdobjem in plačilnim dnevom, letni dopust, dolžina odpovednih rokov, usposabljanje, ki ga zagotovi delodajalec, navedba kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca ter druge pravice in obveznosti po zakonu.
- Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe praviloma tri dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob sklenitvi (ZDR-1, 17. člen).
- Pogodba za določen čas je dovoljena samo iz razlogov, ki jih izrecno našteva 54. člen ZDR-1; za isto delo zaporedne pogodbe za določen čas ne smejo trajati skupaj več kot dve leti (ZDR-1, 55. člen).
- Poskusno delo traja največ šest mesecev in se dogovori v pogodbi o zaposlitvi (ZDR-1, 125. člen).
- Letni dopust ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na polni ali krajši delovni čas (ZDR-1, 159. člen).
- Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca (ZDR-1, 134. člen).
- Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja najkasneje pred začetkom opravljanja dela (ZMEPIZ-1, 45. člen) in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela (ZDR-1, 11. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Prosto delovno mesto mora biti javno objavljeno
Delodajalec, ki zaposluje novega delavca, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti; objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (25. člen ZDR-1). Za javno objavo se šteje tudi objava pri Zavodu RS za zaposlovanje. Izjeme od obveznosti objave našteva 26. člen ZDR-1.
- 2
Pisni predlog pogodbe tri dni pred sklenitvijo
Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi (17. člen ZDR-1). Delavec ima torej pravico besedilo prebrati, preden ga podpiše.
- 3
Preverite, katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca
Kolektivna pogodba dejavnosti pogosto določa višjo osnovno plačo, več dopusta, daljše odpovedne roke in višja povračila stroškov od zakonskega minimuma. Te pravice veljajo tudi, če v pogodbi o zaposlitvi niso zapisane (9. člen ZDR-1). Kolektivno pogodbo je treba v pogodbi navesti — to je ena od obveznih sestavin po 31. členu ZDR-1.
- 4
Prijava v zavarovanje pred nastopom dela
Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1 najkasneje pred začetkom opravljanja dela (45. člen ZMEPIZ-1). Fotokopijo prijave mora delavcu izročiti v 15 dneh od nastopa dela (11. člen ZDR-1). Podpisana pogodba brez prijave delavca ne zavaruje.
Delodajalec
ZDR-1 zahteva podatke o pogodbenih strankah z navedbo sedeža oziroma prebivališča (31. člen, prva alineja).
Delavec
Zakon za pogodbo o zaposlitvi zahteva ime in prebivališče delavca. EMŠO in davčna številka sta potrebna za prijavo v zavarovanje na obrazcu M-1, ne pa za samo pogodbo — zato ju tu ne vpisujete.
Naziv delovnega mesta se po 31. členu ZDR-1 veže na raven in smer izobrazbe ter druge pogoje za opravljanje dela (22. člen ZDR-1).
Delovno mesto in nastop dela
Kratek opis dela je obvezna sestavina (31. člen ZDR-1, tretja alineja).
Če točni kraj ni naveden, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca (31. člen ZDR-1).
Če datum ni določen, se šteje datum sklenitve pogodbe (11. člen ZDR-1).
Razloge izčrpno našteva 54. člen ZDR-1. Razlog, ki ga zakon ne pozna, pomeni, da se šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.
Poskusno delo traja največ šest mesecev (125. člen ZDR-1).
Plača in drugi prejemki
Znesek osnovne plače v eurih je obvezna sestavina (31. člen ZDR-1). Glede drugih sestavin plače se lahko sklicujeta na kolektivno pogodbo.
Dodatki se določijo najmanj v višini, ki jo določa kolektivna pogodba (127. in 128. člen ZDR-1).
Najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (134. člen ZDR-1).
Delovni čas, dopust in usposabljanje
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden (143. člen ZDR-1).
Najmanj štiri tedne (159. člen ZDR-1).
Obvezna sestavina, dodana z novelo ZDR-1D (Uradni list RS, št. 114/23).
Kolektivna pogodba, konkurenčna klavzula in podpis
Navedba je obvezna sestavina (31. člen ZDR-1).
Dopustna le, kadar delavec pri delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze (40. člen ZDR-1).
Najmanj tretjina povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe; brez določila klavzula ne velja (41. člen ZDR-1).
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Pogodba o zaposlitvi
1. člen — Pogodbeni stranki
Delodajalec: , , matična številka , ki ga zastopa ,
in delavec: , stanujoč , raven in smer izobrazbe ,
skleneta naslednjo pogodbo o zaposlitvi.
2. člen — Sklenitev delovnega razmerja in nastop dela
S to pogodbo delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje.
Delavec nastopi delo dne . Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter vključitev v socialno zavarovanje se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela.
Delodajalec prijavi delavca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter mu izroči fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
3. člen — Delovno mesto in opis dela
Delavec sklene delovno razmerje za delovno mesto oziroma vrsto dela: .
Delavec opravlja zlasti naslednje delo: .
Delavec opravlja tudi druga dela, ki sodijo v naravo njegovega dela ali so povezana z organizacijo dela pri delodajalcu, v obsegu, ki ga dopušča zakon.
4. člen — Kraj opravljanja dela
Delavec opravlja delo v kraju: .
Če točni kraj opravljanja dela v tej pogodbi ni naveden, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca.
5. člen — Trajanje pogodbe
Ta pogodba o zaposlitvi je sklenjena za nedoločen čas.
Delovno razmerje preneha na način in iz razlogov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih.
6. člen — Delovni čas in njegova razporeditev
Delavec opravlja delo s , ki znaša ur na teden.
Delovni čas je razporejen: .
Delodajalec pred začetkom koledarskega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce. O začasni prerazporeditvi delovnega časa obvesti delavca najmanj en dan pred razporeditvijo.
Nadurno delo delavec opravlja v primerih in obsegu, ki jih določata zakon in kolektivna pogodba.
7. člen — Plača
Osnovna plača delavca za delo, opravljeno v polnem delovnem času, znaša EUR bruto mesečno (z besedo: ).
Poleg osnovne plače delavcu pripadajo: .
Plača delavca je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Dodatki za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo ter delo na praznike in dela proste dneve po zakonu se obračunajo najmanj v višini, določeni z zakonom in kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Plača delavca, ki dela polni delovni čas, ne sme biti nižja od minimalne plače.
8. člen — Plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačila
Plačilno obdobje je koledarski mesec.
Plača se izplača , najkasneje pa 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača prvi naslednji delovni dan.
Plača se izplača v denarni obliki na transakcijski račun delavca. Delodajalec delavcu do konca plačilnega dne izroči pisni obračun plače.
9. člen — Povračila stroškov v zvezi z delom in regres
Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima na službenem potovanju, v višini, določeni s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, oziroma s predpisom.
Stroški se povrnejo mesečno, skupaj z izplačilom plače.
Delodajalec delavcu izplača regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, in sicer najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
10. člen — Letni dopust
Delavcu pripada letni dopust: .
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas od polnega.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec mora do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
11. člen — Usposabljanje, ki ga zagotovi delodajalec
Delodajalec delavcu zagotovi naslednje usposabljanje: .
Usposabljanje, ki ga delodajalec zagotovi na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe, je za delavca brezplačno, šteje se kot delovni čas in poteka, kadar je to mogoče, med delovnim časom.
12. člen — Odpovedni roki
Odpovedni roki so takšni, kot jih določa 94. člen Zakona o delovnih razmerjih.
Če pogodbo redno odpove delavec, je odpovedni rok 15 dni, kadar je bil pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, in 30 dni, kadar je bil zaposlen eno leto ali več.
Če pogodbo redno odpove delodajalec iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, je odpovedni rok 15 dni pri zaposlitvi do enega leta in 30 dni pri zaposlitvi od enega do dveh let; pri daljši zaposlitvi se rok podaljšuje na način, ki ga določa 94. člen ZDR-1.
Če delodajalec pogodbo redno odpove iz krivdnega razloga, je odpovedni rok 15 dni.
S kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, so lahko odpovedni roki določeni drugače; v tem primeru veljajo roki iz kolektivne pogodbe.
13. člen — Kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca
Delodajalca zavezuje: .
Pogoje dela delavca določajo tudi naslednji splošni akti delodajalca: .
Glede pravic in obveznosti, ki v tej pogodbi niso izrecno urejene, se uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in splošni akti delodajalca.
Če zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca določa za delavca ugodnejšo pravico, kot je določena v tej pogodbi, velja ugodnejša pravica.
14. člen — Konkurenčna prepoved
Med trajanjem delovnega razmerja delavec brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun ne sme opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco delodajalcu.
Ta prepoved izhaja iz zakona in velja tudi, če v tej pogodbi ne bi bila zapisana.
15. člen — Končne določbe
Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki.
Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki, s sklenitvijo aneksa ali nove pogodbe o zaposlitvi.
Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je za odločanje pristojno delovno sodišče.
Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.
Sklenjeno v kraju , dne .
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi (17. člen ZDR-1).
- Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1 z dnem nastopa dela, najkasneje pa pred začetkom opravljanja dela (45. člen ZMEPIZ-1). Prijava se odda elektronsko prek portala SPOT ali osebno na točki SPOT oziroma območni enoti ZZZS.
- Fotokopijo prijave v zavarovanje mora delodajalec delavcu izročiti v 15 dneh od nastopa dela (11. člen ZDR-1).
- Kolektivna pogodba dejavnosti pogosto določa ugodnejše pravice od zakonskega minimuma — višjo osnovno plačo, dodatke, več dopusta in višja povračila stroškov. Te pravice veljajo, tudi če v pogodbi niso zapisane (9. člen ZDR-1). Kolektivna pogodba lahko z odločbo ministra, pristojnega za delo, zavezuje tudi delodajalca, ki ni član podpisnega združenja (12. člen ZKolP).
- Odsotnost pisne pogodbe ali manjkajoča sestavina ne vplivata na obstoj in veljavnost delovnega razmerja; delavec lahko kadarkoli med trajanjem delovnega razmerja zahteva izročitev pisne pogodbe in sodno varstvo (17. člen ZDR-1).
- Uradnega obrazca pogodbe o zaposlitvi ni. ZDR-1 predpisuje pisno obliko in obvezne sestavine, ne pa obrazca; besedilo sestavita stranki sami. To je vzorec in ne pravni nasvet — v zapletenih razmerjih naj pogodbo pregleda odvetnik ali strokovnjak za delovno pravo.
Na čem stoji ta dokument
Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih predpisov. Uporabljeno je besedilo ZDR-1, kot velja po noveli ZDR-1D (Uradni list RS, št. 114/23).
Zakon o delovnih razmerjih, 9. člen
Stranki morata upoštevati zakon, kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih.
Zakon o delovnih razmerjih, 11. člen
S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pravice in vključitev v socialno zavarovanje se začnejo uresničevati z dogovorjenim dnem nastopa dela. Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Če datum nastopa dela ni določen, velja datum sklenitve pogodbe.
Zakon o delovnih razmerjih, 17. člen
Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe praviloma tri dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi. Če pisna pogodba ni izročena, lahko delavec kadarkoli zahteva izročitev in sodno varstvo; odsotnost pisne oblike ne vpliva na obstoj in veljavnost delovnega razmerja.
Zakon o delovnih razmerjih, 31. člen
Našteva obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. Glede delovnega časa, drugih sestavin plače, letnega dopusta, odpovednih rokov in usposabljanja se stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), Uradni list RS, št. 114/23
Med obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi je dodal določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec, in dopolnil določilo o dodatkih ter drugih sestavinah plače. Prenaša Direktivo (EU) 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Uveljavljen 16. 11. 2023; nove sestavine veljajo za pogodbe, sklenjene po uveljavitvi.
Zakon o delovnih razmerjih, 39. člen
Med trajanjem delovnega razmerja delavec brez pisnega soglasja delodajalca ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo konkurenco. Ta prepoved velja po zakonu, tudi če v pogodbi ni zapisana.
Zakon o delovnih razmerjih, 40. člen
Konkurenčno klavzulo — prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja — je mogoče dogovoriti le, kadar delavec pri delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Traja največ dve leti po prenehanju pogodbe, mora biti dogovorjena pisno in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
Zakon o delovnih razmerjih, 41. člen
Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev primerljivega zaslužka, mu mora delodajalec ves čas prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo. Nadomestilo mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe. Če v pogodbi ni določeno, konkurenčna klavzula ne velja.
Zakon o delovnih razmerjih, 54. člen
Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas samo v primerih, ki jih člen našteva — med njimi delo, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, sezonsko delo, projektno delo, poslovodna oseba ali prokurist, vodilni delavec, javna dela ter drugi primeri, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.
Zakon o delovnih razmerjih, 55. člen
Pogodba za določen čas se sklene za čas, potreben, da se delo opravi. Delodajalec ne sme sklepati zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, če bi njihovo neprekinjeno trajanje skupaj preseglo dve leti; prekinitev do treh mesecev neprekinjenosti ne prekine.
Zakon o delovnih razmerjih, 94. člen
Določa odpovedne roke. Ob odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je rok sedem dni. Ob odpovedi delavca 15 dni do enega leta zaposlitve in 30 dni od enega leta dalje, s pogodbo ali kolektivno pogodbo največ 60 dni. Ob odpovedi delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti 15 dni do enega leta, 30 dni od enega do dveh let, nato pa se rok s trajanjem zaposlitve podaljšuje. Ob odpovedi iz krivdnega razloga je rok 15 dni.
Zakon o delovnih razmerjih, 125. člen
Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko podaljša za čas začasne odsotnosti z dela. Če delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, mu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Zakon o delovnih razmerjih, 126. člen
Plača mora biti vedno v denarni obliki. Sestavljena je iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov; sestavni del je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Zakon o delovnih razmerjih, 127. člen
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa — za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo ter delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Zakon o delovnih razmerjih, 130. člen
Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov na službenem potovanju. Če višina ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom. Stroški se povrnejo mesečno.
Zakon o delovnih razmerjih, 131. člen
Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, in sicer najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Pri krajšem delovnem času oziroma sorazmernem delu dopusta pripada sorazmeren del regresa.
Zakon o delovnih razmerjih, 134. člen
Plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača prvi naslednji delovni dan. Delodajalec mora delavce predhodno pisno obvestiti o plačilnem dnevu in o vsaki njegovi spremembi.
Zakon o delovnih razmerjih, 143. člen
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi krajši polni delovni čas, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen, se šteje 40 ur na teden.
Zakon o delovnih razmerjih, 148. člen
Razporeditev in pogoje za začasno prerazporeditev delovnega časa določi delodajalec z delavcem v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec mora pred začetkom koledarskega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvestiti delavce. O začasni prerazporeditvi mora delavce obvestiti najmanj en dan pred razporeditvijo.
Zakon o delovnih razmerjih, 159. člen
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na polni ali krajši delovni čas. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni; za vsakega otroka do 15. leta pripada en dodaten dan.
Zakon o delovnih razmerjih, 162. člen
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec mora do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Zakon o minimalni plači, 2. člen
Delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače. Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Delodajalec vloži prijavo v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, najkasneje pa pred začetkom opravljanja dela. Prijava se odda elektronsko prek portala SPOT ali osebno na točki SPOT oziroma območni enoti ZZZS.
Zakon o kolektivnih pogodbah, 12. člen
Minister, pristojen za delo, lahko na predlog stranke kolektivne pogodbe dejavnosti ugotovi razširjeno veljavnost kolektivne pogodbe na vse delodajalce v dejavnosti, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji glede reprezentativnosti. Razširjena kolektivna pogodba zavezuje tudi delodajalca, ki ni član podpisnega združenja.
Pogosta vprašanja
Kaj mora pogodba o zaposlitvi obvezno vsebovati?
Sestavine, ki jih našteva 31. člen ZDR-1: podatke o strankah s prebivališčem oziroma sedežem, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom, kraj opravljanja dela, čas trajanja pogodbe in razlog za sklenitev za določen čas, določilo o polnem ali krajšem delovnem času, določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi, znesek osnovne plače v eurih, določilo o drugih sestavinah plače, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačila, določilo o letnem dopustu, dolžino odpovednih rokov, določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec, navedbo kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca ter druge pravice in obveznosti po zakonu. Glede delovnega časa, sestavin plače, dopusta, odpovednih rokov in usposabljanja se stranki lahko sklicujeta na zakon, kolektivno pogodbo ali splošni akt delodajalca.
Ali obstaja uraden obrazec pogodbe o zaposlitvi?
Ne. Zakon o delovnih razmerjih obrazca ne predpisuje — predpisuje pisno obliko in obvezne sestavine. Besedilo pogodbe sestavita delodajalec in delavec sama. Zavod RS za zaposlovanje objavlja dvojezični vzorec pogodbe, vendar samo za zaposlovanje državljanov Srbije oziroma Bosne in Hercegovine po meddržavnem sporazumu.
Kdaj se sme skleniti pogodba o zaposlitvi za določen čas?
Samo v primerih, ki jih izrecno našteva 54. člen ZDR-1 — med njimi so delo, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, sezonsko delo, projektno delo, poslovodna oseba ali prokurist, vodilni delavec, javna dela in drugi primeri, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba. Razlog mora biti v pogodbi naveden. Zaporedne pogodbe za določen čas za isto delo ne smejo trajati skupaj več kot dve leti (55. člen ZDR-1).
Kako dolgo lahko traja poskusno delo?
Največ šest mesecev; podaljša se lahko za čas začasne odsotnosti z dela (125. člen ZDR-1). Poskusno delo se dogovori v pogodbi o zaposlitvi. Če delodajalec med poskusnim delom ali ob njegovem poteku ugotovi, da delavec dela ni uspešno opravil, mu lahko redno odpove pogodbo; odpovedni rok je v tem primeru sedem dni (94. člen ZDR-1).
Kako dolg je odpovedni rok?
Odvisen je od tega, kdo odpoveduje, in od trajanja zaposlitve pri delodajalcu (94. člen ZDR-1). Če odpoveduje delavec, je rok 15 dni pri zaposlitvi do enega leta in 30 dni pri zaposlitvi od enega leta dalje; s pogodbo ali kolektivno pogodbo se lahko dogovori daljši rok, vendar ne več kot 60 dni. Če odpoveduje delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, je rok 15 dni pri zaposlitvi do enega leta, 30 dni pri zaposlitvi od enega do dveh let, nato pa se s trajanjem zaposlitve podaljšuje. Pri odpovedi iz krivdnega razloga je rok 15 dni, pri neuspešno opravljenem poskusnem delu pa sedem dni.
Koliko letnega dopusta mi mora dati delodajalec?
Najmanj štiri tedne v koledarskem letu, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas (159. člen ZDR-1). Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni, delavec pa ima pravico še do enega dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Kdaj mora biti izplačana plača?
Najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, plačilno obdobje pa ne sme biti daljše od enega meseca (134. člen ZDR-1). Če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača prvi naslednji delovni dan. Plača delavca, ki dela polni delovni čas, ne sme biti nižja od minimalne plače (2. člen Zakona o minimalni plači).
Ali mora delodajalec pogodbo prijaviti in kam?
Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1, in sicer najkasneje pred začetkom opravljanja dela (45. člen ZMEPIZ-1). Prijava se odda elektronsko prek portala SPOT ali osebno na točki SPOT oziroma območni enoti ZZZS. Fotokopijo prijave mora delodajalec delavcu izročiti v 15 dneh od nastopa dela (11. člen ZDR-1).
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.