Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Pisna izjava, s katero delavec odpove pogodbo o zaposlitvi in mu delovno razmerje preneha po izteku odpovednega roka. Delavcu razloga ni treba navesti, odpoved pa mora biti pisna in vročena delodajalcu.
Na kratko
- Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve (ZDR-1, 83. člen).
- Odpoved mora biti izražena v pisni obliki; pisno obrazložitev razloga zakon nalaga samo delodajalcu (ZDR-1, 87. člen).
- Odpoved mora biti vročena delodajalcu — osebno v njegovih prostorih ali s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža iz pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1, 88. člen).
- Odpovedni rok je 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta zaposlitve naprej; s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši, vendar ne daljši od 60 dni (ZDR-1, 94. člen).
- Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (ZDR-1, 95. člen).
- Delavec in delodajalec se lahko pisno dogovorita o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka (ZDR-1, 96. člen).
- Odpravnina pripada ob odpovedi, ki jo delodajalec poda iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti — ne ob odpovedi delavca (ZDR-1, 108. člen).
- Zavarovanec, ki je brezposeln postal zaradi lastne redne odpovedi, ne more uveljaviti denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, razen v primerih, ko ima po zakonu o delovnih razmerjih enake pravice kot ob odpovedi iz poslovnih razlogov (ZUTD, 63. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Preverite odpovedni rok v svoji pogodbi
Zakonski minimum je 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta naprej (94. člen ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba dejavnosti lahko določa daljši rok, do največ 60 dni; ta rok velja pred zakonskim minimumom.
- 2
Razloga vam ni treba navesti
Delavec redno odpove pogodbo brez obrazložitve (83. člen ZDR-1). Obrazložitev ni pogoj za veljavnost, zato v tej listini ni polja zanjo.
- 3
Odpoved oddajte tako, da boste vročitev lahko dokazali
Odpoved se vroča osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža iz pogodbe o zaposlitvi (88. člen ZDR-1). Dokazno breme za vročitev nosi tisti, ki odpoveduje — obdržite povratnico ali kopijo s podpisom prejemnika.
- 4
Odpovedni rok teče od dneva po vročitvi
Rok začne teči naslednji dan po vročitvi (95. člen ZDR-1), ne z dnem, ki ga napišete na listino. Krajši rok je mogoč samo s pisnim dogovorom o denarnem povračilu (96. člen ZDR-1).
Delavec
Podatki naj bodo taki, kot so v pogodbi o zaposlitvi — po njih vas delodajalec poveže z evidenco zaposlenih.
Delodajalec
Odpoved se delodajalcu vroča na naslov sedeža, določenega v pogodbi o zaposlitvi (88. člen ZDR-1).
Pogodba, ki se odpoveduje
Od tega dne se šteje doba zaposlitve pri delodajalcu, od katere je odvisna dolžina odpovednega roka (94. člen ZDR-1).
Odpovedni rok
Zakonski minimum je 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta naprej. Daljši rok iz pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe (največ 60 dni) velja pred zakonskim minimumom.
Rok teče od dneva po vročitvi (95. člen ZDR-1), zato je ta datum predviden in se ob poznejši vročitvi zamakne.
Dogovor o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka je mogoč in mora biti pisen (96. člen ZDR-1). Delodajalec vanj ni dolžan privoliti.
Letni dopust, vročitev in podpis
Sorazmerni del za tekoče leto je 1/12 za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust je dopustno le ob prenehanju delovnega razmerja (164. člen ZDR-1).
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec: , , zaposlen na delovnem mestu oziroma pri delu .
Delodajalec: , .
Podpisani delavec redno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne pri delodajalcu , pri katerem sem zaposlen od .
Odpoved je redna in je podana z odpovednim rokom. Razloga za odpoved v skladu z zakonom ne navajam.
Odpovedni rok, določen , znaša dni in začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi delodajalcu.
Delovno razmerje mi preneha z iztekom odpovednega roka, predvidoma dne . Do izteka odpovednega roka bom delo opravljal v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
Neizrabljeni letni dopust naj bo .
Delodajalca prosim za obračun in izplačilo vseh obveznosti iz delovnega razmerja do dneva njegovega prenehanja ter za odjavo iz socialnih zavarovanj.
Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delodajalcu vroča .
Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delavec in delodajalec.
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (95. člen ZDR-1). Datum na listini vročitve ne nadomesti — obdržite povratnico ali kopijo s podpisom prejemnika.
- Pravice do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače ima delavec le, kadar pogodbo odpove delodajalec (97. člen ZDR-1).
- Odpravnina po 108. členu ZDR-1 pripada ob odpovedi, ki jo poda delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ne ob odpovedi delavca.
- Kdor sam poda redno odpoved, ne more uveljaviti denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (63. člen ZUTD). Prijava v evidenco brezposelnih oseb je kljub temu mogoča.
- Kadar delodajalec plače ali prispevkov ne izplačuje ali krši druge obveznosti iz 111. člena ZDR-1, je namesto redne odpovedi mogoča izredna odpoved delavca — ta daje pravico do odpravnine in odškodnine, vendar zahteva predhodni pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo inšpektoratu za delo.
- To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za odpoved, ki jo poda delavec, ni; pred oddajo preverite odpovedni rok v svoji pogodbi o zaposlitvi in v kolektivni pogodbi dejavnosti.
Na čem stoji ta dokument
Sestavine te odpovedi izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.
Zakon o delovnih razmerjih, 82. člen
Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom — redna odpoved. Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti.
Zakon o delovnih razmerjih, 83. člen
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Odpoved delavca, podana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.
Zakon o delovnih razmerjih, 87. člen
Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki. Pisno obrazložitev dejanskega razloga zakon nalaga delodajalcu.
Zakon o delovnih razmerjih, 88. člen
Odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Vroča se praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico; delodajalcu na naslov sedeža iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev je na stranki, ki odpoveduje.
Zakon o delovnih razmerjih, 93. člen
Stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri čemer morata upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka po tem zakonu.
Zakon o delovnih razmerjih, 94. člen
Pri redni odpovedi delavca je odpovedni rok 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta zaposlitve naprej. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši rok, vendar ne daljši od 60 dni. V času poskusnega dela je rok sedem dni.
Zakon o delovnih razmerjih, 95. člen
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
Zakon o delovnih razmerjih, 96. člen
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Dogovor mora biti v pisni obliki.
Zakon o delovnih razmerjih, 97. člen
Pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače ima delavec le, kadar pogodbo odpove delodajalec.
Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen
Odpravnino je dolžan izplačati delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.
Zakon o delovnih razmerjih, 161. člen
Delavcu, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v tem letu.
Zakon o delovnih razmerjih, 164. člen
Sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust je neveljaven, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Zakon o urejanju trga dela, 63. člen
Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji; med te razloge šteje tudi redna odpoved, ki jo je podal delavec.
Pogosta vprašanja
Ali moram v odpovedi navesti razlog?
Ne. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve (83. člen ZDR-1). Pisno obrazložitev dejanskega razloga zakon zahteva samo od delodajalca (87. člen ZDR-1).
Kako dolg je odpovedni rok, če odpovem sam?
15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta zaposlitve naprej (94. člen ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določi daljši rok, vendar ne daljšega od 60 dni.
Kdaj začne teči odpovedni rok?
Naslednji dan po vročitvi odpovedi (95. člen ZDR-1). Dan vročitve se v rok ne šteje, zato je datum vročitve pomembnejši od datuma, ki ga napišete na listino.
Ali lahko odidem prej, kot se izteče odpovedni rok?
Le po dogovoru z delodajalcem. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka, dogovor pa mora biti v pisni obliki (96. člen ZDR-1).
Ali moram odpoved overiti pri notarju ali poslati priporočeno?
Overitev ni predpisana. Odpoved mora biti pisna (87. člen ZDR-1) in vročena delodajalcu (88. člen ZDR-1) — osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico. Dokazno breme za vročitev nosi tisti, ki odpoveduje, zato je smiselno obdržati povratnico ali podpisano kopijo.
Ali dobim denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje?
Ne. Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji volji, med te razloge pa 63. člen ZUTD izrecno šteje redno odpoved, ki jo je podal delavec. Izjema velja, kadar zakon o delovnih razmerjih delavcu kljub lastni odpovedi priznava enake pravice kot ob odpovedi delodajalca iz poslovnih razlogov.
Kaj se zgodi z neizrabljenim letnim dopustom?
Ob prenehanju delovnega razmerja je dogovor o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust veljaven; sicer je tak dogovor ničen (164. člen ZDR-1). Za koledarsko leto, v katerem delovno razmerje preneha, pripada delavcu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1).
Ali je ta obrazec brezplačen?
Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.