Posojilna pogodba (pogodba o posojilu denarja)
Pogodba, s katero posojilodajalec izroči posojilojemalcu določen znesek denarja, posojilojemalec pa se zaveže, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek. Uporablja se za posojilo med fizičnima osebama, med družbo in družbenikom ali med podjetjema. Obresti niso obvezne.
Na kratko
- S posojilno pogodbo se posojilodajalec zaveže izročiti določen znesek denarja, posojilojemalec pa vrniti enak znesek po določenem času (Obligacijski zakonik, 569. člen).
- Posojilojemalec na prejetem denarju pridobi lastninsko pravico (Obligacijski zakonik, 569. člen).
- Pisna oblika za posojilno pogodbo ni predpisana; za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače (Obligacijski zakonik, 51. člen).
- Obresti niso obvezne — posojilojemalec jih dolguje le, če se tako zaveže; v gospodarskih pogodbah jih dolguje tudi brez dogovora (Obligacijski zakonik, 570. člen).
- Če so pogodbene obresti dogovorjene, obrestna mera pa ne, znaša 6 % letno, obresti pa zapadejo hkrati z glavnico (Obligacijski zakonik, 382. člen).
- Če rok vračila ni dogovorjen, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev od posojilodajalčeve zahteve (Obligacijski zakonik, 574. člen).
- Posojilojemalec lahko vrne posojilo pred rokom, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti in mu povrniti škodo (Obligacijski zakonik, 577. člen).
- Obresti od posojil so dohodek iz kapitala in so obdavčene z dohodnino (Zakon o dohodnini, 81. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Dogovorite znesek, rok in obresti
Zakon zahteva le, da je določen znesek denarja in zaveza, da bo vrnjen (569. člen OZ). Obresti niso obvezne (570. člen OZ); če jih dogovorite, dogovorite tudi obrestno mero, sicer velja 6 % letno (382. člen OZ).
- 2
Pisna oblika ni predpisana
Za posojilno pogodbo zakon ne predpisuje oblike (51. člen OZ). Pisna pogodba izkazuje vsebino dogovora — znesek, rok, obresti in način vračila.
- 3
Izročitev posojila
Posojilodajalec mora denar izročiti ob dogovorjenem času, če rok ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva (571. člen OZ). Obveznost vračila se nanaša na to, kar je posojilojemalec prejel (569. člen OZ).
- 4
Če želite izvršbo brez pravde
Pogodbo je mogoče skleniti v obliki notarskega zapisa. Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo (17. člen ZIZ).
- 5
Obresti napovejte finančnemu uradu
Obresti od posojil so dohodek iz kapitala (81. člen ZDoh-2). Kadar jih izplača oseba, ki ni plačnik davka, dohodnino odmeri finančni urad na podlagi napovedi prejemnika (325. člen ZDavP-2); napoved se vloži do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje (326. člen ZDavP-2).
Posojilodajalec
Posojilodajalec je tisti, ki denar posodi.
Posojilojemalec
Posojilojemalec je tisti, ki denar prejme in ga mora vrniti.
Posojilo in izročitev
Znesek in način izročitve sta bistvo pogodbe: obveznost vračila se nanaša na to, kar je posojilojemalec prejel (569. člen OZ).
Izpolnite, kadar se posojilo nakaže na račun.
Izpolnite le, če je posojilo namensko. Če posojilojemalec denar uporabi v drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe (578. člen OZ).
Obresti
Obresti niso obvezne (570. člen OZ). Če so dogovorjene, obrestna mera pa ne, znaša 6 % letno (382. člen OZ).
Obrestna mera, ki je za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se šteje za oderuško (377. člen OZ).
Vračilo
Zavarovanje
Zavarovanje ni obvezno. Poroštvena izjava zavezuje poroka le, če je dana pisno (1013. člen OZ).
Kraj in datum
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Posojilna pogodba
1. člen — Pogodbeni stranki
Posojilodajalec: , , davčna oziroma matična številka ,
in posojilojemalec: , , davčna oziroma matična številka ,
skleneta naslednjo posojilno pogodbo.
2. člen — Predmet pogodbe
Posojilodajalec se zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil znesek EUR (z besedo: ).
Posojilojemalec se zavezuje, da bo posojilodajalcu vrnil enak znesek denarja pod pogoji iz te pogodbe.
Posojilojemalec na prejetem denarju pridobi lastninsko pravico.
3. člen — Izročitev posojila
Posojilodajalec izroči posojilo , in sicer dne .
Kadar se posojilo nakaže, se nakaže na transakcijski račun posojilojemalca .
Če rok za izročitev ni določen, mora posojilodajalec izročiti posojilo tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.
4. člen — Posojilo brez obresti
Posojilo je brezobrestno. Posojilojemalec vrne le glavnico.
Ta določba ne izključuje zamudnih obresti, ki tečejo, če posojilojemalec zamudi z vračilom.
5. člen — Rok in način vračila
Posojilojemalec vrne posojilo v enkratnem znesku najpozneje dne .
Vrne ga na transakcijski račun posojilodajalca .
Če rok vračila ni določen in ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve.
6. člen — Predčasno vračilo
Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev.
O tem mora posojilodajalca vnaprej obvestiti in mu povrniti škodo.
7. člen — Zamuda z vračilom
Če posojilojemalec zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti iz te pogodbe, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.
Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.
8. člen — Odstop od pogodbe pred izročitvijo
Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči posojilo; če ima posojilodajalec zaradi tega škodo, jo mora povrniti.
Posojilodajalec lahko odkloni izročitev posojila, če se izkaže, da so premoženjske razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel posojilo vrniti, in tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel oziroma so se razmere poslabšale po sklenitvi.
Posojilodajalec mora svojo obveznost vseeno izpolniti, če mu posojilojemalec ali kdo drug zanj da zadostno zavarovanje.
9. člen — Končne določbe
Za sklenitev posojilne pogodbe zakon ne predpisuje posebne oblike; stranki jo sklepata pisno.
Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne v pisni obliki.
Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno pristojno sodišče.
Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.
Kraj in datum: , .
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Terjatev iz posojila zastara v petih letih (346. člen OZ), terjatev obresti pa v treh letih od zapadlosti vsakega posameznega zneska (347. člen OZ).
- Dogovorjena obrestna mera, ki je za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže nasprotno; domneva ne velja za gospodarsko pogodbo (377. člen OZ).
- Obveznost vračila se nanaša na to, kar je posojilojemalec dejansko prejel (569. člen OZ). Ob nakazilu je izročitev razvidna iz prometa na računu, ob gotovinskem izplačilu pa je smiselno podpisati potrdilo o prejemu.
- Če sta posojilodajalec in posojilojemalec povezani osebi — na primer družba in njen družbenik —, se za davčne namene upošteva priznana obrestna mera (19. člen ZDDPO-2 in Pravilnik o priznani obrestni meri).
- Uradnega obrazca posojilne pogodbe ni. Preverjeno 6. 9. 2026 na e-uprava.gov.si in gov.si; vsebino pogodbe ureja Obligacijski zakonik v 569. do 578. členu.
- To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri večjih zneskih, poroštvu ali zavarovanju s hipoteko naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.
Na čem stoji ta dokument
Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Obligacijski zakonik, 51. člen
Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Zahteva po določeni obliki velja tudi za poznejše spremembe in dopolnitve.
Obligacijski zakonik, 569. člen
Posojilodajalec se zaveže izročiti določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa vrniti enak znesek oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico.
Obligacijski zakonik, 570. člen
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
Obligacijski zakonik, 571. člen
Posojilodajalec mora izročiti stvari ob dogovorjenem času, če rok ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva. Pravica zahtevati izročitev zastara v treh mesecih od zamude, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.
Obligacijski zakonik, 572. člen
Posojilodajalec lahko odkloni izročitev, če so premoženjske razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel posojilo vrniti. Obveznost mora vseeno izpolniti, če dobi zadostno zavarovanje.
Obligacijski zakonik, 574. člen
Posojilojemalec mora vrniti posojilo v dogovorjenem roku. Če roka ni in ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora vrniti po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev od posojilodajalčeve zahteve.
Obligacijski zakonik, 576. člen
Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči obljubljene stvari; morebitno škodo posojilodajalca mora povrniti.
Obligacijski zakonik, 577. člen
Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo.
Obligacijski zakonik, 578. člen
Če je v pogodbi določen namen porabe izposojenega denarja, posojilojemalec pa ga uporabi v drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.
Obligacijski zakonik, 375. člen
Od zapadlih, pa neplačanih obresti ne tečejo zamudne obresti. Pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti, je nično.
Obligacijski zakonik, 376. člen
Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.
Obligacijski zakonik, 377. člen
Če je dogovorjena obrestna mera za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže nasprotno. Domneva ne velja za gospodarsko pogodbo.
Obligacijski zakonik, 378. člen
Dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.
Obligacijski zakonik, 382. člen
Stranki se lahko dogovorita za pogodbene obresti od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Če obrestna mera in zapadlost nista določeni, je obrestna mera 6 % letno, obresti pa zapadejo hkrati z glavnico.
Obligacijski zakonik, 346. člen
Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen drugačen rok.
Obligacijski zakonik, 347. člen
Terjatve obresti kot občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
Obligacijski zakonik, 1012. člen
S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.
Obligacijski zakonik, 1013. člen
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno.
Obligacijski zakonik, 1019. člen
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost; upnik lahko zahteva izpolnitev od dolžnika, od poroka ali od obeh hkrati.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslovi so med drugim izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava ter izvršljiv notarski zapis.
Obresti po poglavju o dohodku iz kapitala so med drugim obresti od posojil in drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov.
Zakon o davčnem postopku, 325. člen
Dohodnino od obresti izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja. Če obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka, dohodnino ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
Zakon o davčnem postopku, 326. člen, prvi odstavek
Napoved za odmero dohodnine od prejetih obresti in dividend iz petega odstavka 325. člena mora zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, 19. člen
Pri posojilih med povezanimi osebami se za davčne namene upošteva priznana obrestna mera, ki je določena s Pravilnikom o priznani obrestni meri.
Pogosta vprašanja
Ali mora biti posojilna pogodba pisna?
Ne. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače (51. člen OZ), za posojilno pogodbo pa je ne. Pisna pogodba je vseeno smiselna, ker izkazuje, kaj sta se stranki dogovorili o znesku, roku in obrestih.
Ali obstaja uraden obrazec posojilne pogodbe?
Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca posojilne pogodbe ni; preverjeno na e-uprava.gov.si in gov.si. Vsebino pogodbe ureja Obligacijski zakonik v 569. do 578. členu, besedilo pa sestavita stranki sami.
Ali morajo biti obresti dogovorjene?
Ne. Posojilojemalec dolguje obresti le, če se k temu zaveže. Izjema so gospodarske pogodbe, pri katerih posojilojemalec dolguje obresti, tudi če niso bile dogovorjene (570. člen OZ).
Kolikšna je obrestna mera, če je v pogodbi nismo določili?
6 % letno. To velja, kadar so pogodbene obresti dogovorjene, obrestna mera in zapadlost pa nista določeni; obresti tedaj zapadejo hkrati z glavnico (382. člen OZ).
Kolikšen davek se plača od obresti in do kdaj je treba oddati napoved?
Dohodnina od obresti se plača po stopnji 25 % (FURS). Kadar obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka — na primer fizična oseba —, dohodnino odmeri finančni urad na podlagi napovedi prejemnika obresti (325. člen ZDavP-2), napoved pa je treba vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje (326. člen ZDavP-2).
Kdaj mora posojilojemalec vrniti denar, če rok ni dogovorjen?
Po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od dneva, ko posojilodajalec zahteva vračilo (574. člen OZ). Enako velja, kadar roka ni mogoče določiti iz okoliščin posla.
Ali je treba pogodbo overiti pri notarju?
Ne, overitev ni pogoj za veljavnost. Smiselna je le, kadar želi posojilodajalec izvršljiv naslov brez pravde: izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo (17. člen ZIZ).
Ali je ta obrazec brezplačen?
Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Podjetje in poslovanje.