Preskoči na vsebino

Zadolžnica

Pisna izjava, s katero dolžnik pripozna določen denarni dolg in se zaveže, da ga bo do dogovorjenega dne plačal upniku. Uporablja se pri posojilih med posamezniki, pri neplačanih računih in pri dogovorih o odplačilu po obrokih. S pripoznavo dolga se zastaranje terjatve pretrga in začne teči znova.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Zapišite, iz česa dolg izvira

    Pripoznava se nanaša na obstoječi dolg, zato navedite pravno podlago — posojilo, neplačan račun, povrnitev škode — in dan, ko je dolg nastal. Brez tega upnik pozneje težko dokaže, katero terjatev je dolžnik pripoznal (364. člen Obligacijskega zakonika).

  2. 2

    Določite dan zapadlosti

    Rok plačila je bistven. Upnik mora dan zapadlosti navesti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), pri notarskem zapisu pa je zapadlost terjatve pogoj za njegovo izvršljivost (4. člen Zakona o notariatu).

  3. 3

    Odločite se, kako trdno listino potrebujete

    Zadolžnica brez overitve je dokaz v pravdi. Zadolžnica z overjenim podpisom je verodostojna listina in podlaga za predlog za izvršbo (23. člen ZIZ). Zadolžnica v obliki notarskega zapisa s soglasjem za neposredno izvršljivost je izvršilni naslov (17. člen ZIZ in 4. člen Zakona o notariatu).

  4. 4

    Podpišite in shranite izvod

    Zadolžnico podpiše dolžnik. Če boste podpis overili, listine ne podpisujte vnaprej: podpisati jo je treba pred notarjem oziroma uradno osebo ali pa pred njo že zapisani podpis priznati za svojega (64. člen Zakona o notariatu, 178.b člen Zakona o splošnem upravnem postopku).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Dolžnik

Več informacij

Oseba, ki dolg pripozna in se zaveže, da ga bo plačala.

Zakaj je to potrebno?

Ni obvezna sestavina, olajša pa nedvoumno določitev dolžnika, če pride do izterjave.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zadolžnica

1. člen — Izjava dolžnika

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________ (v nadaljevanju: dolžnik), izjavljam, da dolgujem upniku ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________ (v nadaljevanju: upnik), znesek ________________ EUR (z besedo: ________________).

Ta dolg izrecno in nepogojno pripoznam.

2. člen — Podlaga dolga

Dolg izvira iz: ________________.

Dolg je nastal dne ________________.

3. člen — Rok plačila

Dolg iz 1. člena se zavezujem plačati v celoti najpozneje ________________.

Plačilo opravim na transakcijski račun upnika ________________.

4. člen — Zamudne obresti

Če z izpolnitvijo denarne obveznosti zamudim, poleg glavnice dolgujem še zamudne obresti od dneva zamude do dneva plačila.

Zamudne obresti tečejo po predpisani obrestni meri, ki je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za osem odstotnih točk; veljavno višino za vsako šestmesečno obdobje objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. člen — Pripoznava in zastaranje

Dolžnik in upnik ugotavljata, da je ta listina pripoznava dolga in da se z njo zastaranje terjatve pretrga ter začne teči znova.

Terjatev zastara v petih letih, če ni z zakonom za zastaranje določen drugačen rok.

6. člen — Končne določbe

Ta zadolžnica je sestavljena v dveh enakih izvodih, po enega prejmeta dolžnik in upnik.

Spremembe in dopolnitve te zadolžnice so veljavne samo v pisni obliki.

Kraj in datum: ________________, ________________

Dolžnik

Upnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zadolžnica sama po sebi ni izvršilni naslov. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).
  • Če je podpis na zadolžnici po zakonu overjen, listina šteje za verodostojno listino; na njeni podlagi se dovoli izvršba za izterjavo denarne terjatve, če upnik v predlogu navede dan zapadlosti (23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).
  • Podpis overi notar (64. člen Zakona o notariatu) ali uradna oseba upravne enote (178. in 178.a člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Overitev potrjuje pristnost podpisa, ne resničnosti podatkov v listini.
  • Zamudne obresti se ne ustavijo, ko dosežejo glavnico. Določba 376. člena Obligacijskega zakonika, ki je to določala, je bila leta 2007 črtana; enako pravilo velja odtlej samo za pogodbene obresti (382.a člen).
  • Izvršnica po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih ni zadolžnica: izdata jo lahko le gospodarski subjekt ali javni organ (37. člen), njena vsebina je predpisana (39. člen), listina brez katere od sestavin pa nima pravnega učinka (40. člen).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca zadolžnice ni; pri večjih zneskih ali zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Zadolžnica

1. člen — Izjava dolžnika

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________ (v nadaljevanju: dolžnik), izjavljam, da dolgujem upniku ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________ (v nadaljevanju: upnik), znesek ________________ EUR (z besedo: ________________).

Ta dolg izrecno in nepogojno pripoznam.

2. člen — Podlaga dolga

Dolg izvira iz: ________________.

Dolg je nastal dne ________________.

3. člen — Rok plačila

Dolg iz 1. člena se zavezujem plačati v celoti najpozneje ________________.

Plačilo opravim na transakcijski račun upnika ________________.

4. člen — Zamudne obresti

Če z izpolnitvijo denarne obveznosti zamudim, poleg glavnice dolgujem še zamudne obresti od dneva zamude do dneva plačila.

Zamudne obresti tečejo po predpisani obrestni meri, ki je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za osem odstotnih točk; veljavno višino za vsako šestmesečno obdobje objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. člen — Pripoznava in zastaranje

Dolžnik in upnik ugotavljata, da je ta listina pripoznava dolga in da se z njo zastaranje terjatve pretrga ter začne teči znova.

Terjatev zastara v petih letih, če ni z zakonom za zastaranje določen drugačen rok.

6. člen — Končne določbe

Ta zadolžnica je sestavljena v dveh enakih izvodih, po enega prejmeta dolžnik in upnik.

Spremembe in dopolnitve te zadolžnice so veljavne samo v pisni obliki.

Kraj in datum: ________________, ________________

Dolžnik

Upnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zadolžnica je pisna izjava, s katero dolžnik pripozna dolg in se zaveže, da ga bo plačal; zakon zanjo ne predpisuje nobene oblike (Obligacijski zakonik, 51. člen).
  • S pripoznavo dolga se zastaranje pretrga in začne teči znova (Obligacijski zakonik, 364. člen).
  • Splošni zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom za zastaranje določen drugačen rok (Obligacijski zakonik, 346. člen).
  • Če dolžnik zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolguje še zamudne obresti (Obligacijski zakonik, 378. člen).
  • Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za osem odstotnih točk; veljavno višino za vsako šestmesečno obdobje objavi minister v Uradnem listu (ZPOMZO-1, 2. člen).
  • Zadolžnica sama po sebi ni izvršilni naslov; izvršilni naslov je notarski zapis, v katerem zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla (Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen; Zakon o notariatu, 4. člen).
  • Po zakonu overjena zasebna listina je verodostojna listina, na podlagi katere se dovoli izvršba za izterjavo denarne terjatve, če upnik navede dan zapadlosti (Zakon o izvršbi in zavarovanju, 23. člen).
  • Podpis overi notar ali upravna enota; overitev potrjuje pristnost podpisa, ne pa resničnosti podatkov v listini (Zakon o notariatu, 64. člen; Zakon o splošnem upravnem postopku, 178. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi zadolžnice izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Za zadolžnico zakon oblike ne predpisuje.

  • Obligacijski zakonik, 346. člen

    Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.

  • Obligacijski zakonik, 364. člen

    Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer s plačilom na račun ali plačilom obresti.

  • Obligacijski zakonik, 374. člen

    Poleg glavnice dolguje dolžnik tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestno mero določa poseben zakon.

  • Obligacijski zakonik, 382.a člen

    Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Za zamudne obresti to pravilo ne velja — 376. člen je bil s spremembo OZ-A leta 2007 črtan.

  • Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, 2. člen

    Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za osem odstotnih točk, in velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. januarja oziroma 1. julija. Veljavno višino objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen

    Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 23. člen

    Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu navede dan zapadlosti terjatve. Verodostojna listina je med drugim po zakonu overjena zasebna listina.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

  • Zakon o notariatu, 64. člen

    Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 178. in 178.a člen

    Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti; z njo se ne potrjuje resničnost podatkov v listini. Overitev opravi uradna oseba upravne enote ne glede na bivališče ali sedež osebe, ki to zahteva.

  • Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, 37., 39. in 40. člen

    Izvršnico lahko izdata le gospodarski subjekt ali javni organ. Njene sestavine so predpisane in vključujejo notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika; listina, ki katere od sestavin nima, nima pravnega učinka.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec zadolžnice?

Ne. Zakon zadolžnice ne ureja posebej in zanjo ne predpisuje ne obrazca ne oblike; za sklenitev se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače (51. člen Obligacijskega zakonika). Uraden obrazec obstaja za izvršnico, ki pa je druga listina.

Ali zadolžnica velja, če je napisana na roko?

Da. Zakon za zadolžnico ne zahteva posebne oblike (51. člen Obligacijskega zakonika). Razvidno mora biti, kdo komu dolguje, koliko in do kdaj, listino pa mora podpisati dolžnik.

Ali lahko upnik na podlagi zadolžnice takoj predlaga izvršbo?

Ne neposredno. Zadolžnica sama po sebi ni izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Če je podpis na njej po zakonu overjen, listina šteje za verodostojno listino in upnik lahko predlaga izvršbo, če v predlogu navede dan zapadlosti terjatve (23. člen istega zakona).

Ali mora podpis na zadolžnici overiti notar?

Za veljavnost izjave ne, za izterjavo pa je to bistvena razlika. Overjena zasebna listina je verodostojna listina (23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Podpis overi notar (64. člen Zakona o notariatu) ali uradna oseba upravne enote (178. in 178.a člen Zakona o splošnem upravnem postopku).

Kdaj terjatev iz zadolžnice zastara?

V petih letih, če ni z zakonom za zastaranje določen drugačen rok (346. člen Obligacijskega zakonika). Ker je zadolžnica pripoznava dolga, se zastaranje z njo pretrga in začne teči znova (364. člen).

Ali je zadolžnica isto kot izvršnica?

Ne. Izvršnico ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih: izdata jo lahko le gospodarski subjekt ali javni organ (37. člen), njene sestavine so predpisane (39. člen), listina brez katere od njih pa nima pravnega učinka (40. člen). Zadolžnica med posamezniki teh omejitev nima, a tudi ne enakih učinkov.

Koliko stane zadolžnica?

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije. Plačate le, če greste k notarju ali na upravno enoto: overitev podpisa se pri notarju obračuna po Notarski tarifi, na upravni enoti pa po Zakonu o upravnih taksah. Kar vpišete v obrazec, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.