Dolgovi in izvršba

Opomini, pripoznava dolga, obročni dogovori, predlog za izvršbo in ugovori zoper sklep o izvršbi.

• Opomin pred tožbo (izvršbo)

  Zadnji pisni poziv dolžniku, naj zapadli dolg poravna v določenem roku, preden upnik vloži predlog za izvršbo ali tožbo. Pri terjatvah, za katere rok plačila ni bil dogovorjen, dolžnik z opominom sploh šele pride v zamudo in od tedaj tečejo zamudne obresti.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 19 navedenih pravnih podlag

• Zadolžnica

  Pisna izjava, s katero dolžnik pripozna določen denarni dolg in se zaveže, da ga bo do dogovorjenega dne plačal upniku. Uporablja se pri posojilih med posamezniki, pri neplačanih računih in pri dogovorih o odplačilu po obrokih. S pripoznavo dolga se zastaranje terjatve pretrga in začne teči znova.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 13 navedenih pravnih podlag

• Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine

  Pripravni list, s katerim upnik zbere vse podatke, ki jih za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zahtevata 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju in uradni obrazec COVL-1. Predlog sam se vloži na obrazcu s sodišča ali elektronsko prek portala e-Sodstvo — kopije obrazca ni dovoljeno uporabiti, ker nima vnaprej natisnjene sklicne številke za plačilo takse.

  Po uradnem obrazcu · 21 navedenih pravnih podlag

• Ugovor zoper sklep o izvršbi

  Vloga, s katero se dolžnik upre sklepu o izvršbi. Ugovor je edino pravno sredstvo dolžnika zoper sklep, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, vložiti pa ga je treba v osmih dneh od vročitve sklepa in obrazložiti z dejstvi in dokazi. Predpisanega obrazca za ugovor ni, obvezno vsebino določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

  Obliko določa zakon · 19 navedenih pravnih podlag

• Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

  Vloga za tistega, ki ni ne upnik ne dolžnik, izvršba pa je zajela njegovo stvar — tipično ob rubežu v stanovanju, kjer dolžnik živi. Z ugovorom tretji zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Predpisanega obrazca ni, obvezno vsebino določa 64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju.

  Obliko določa zakon · 12 navedenih pravnih podlag

• Ugovor zaradi zastaranja

  Vloga, s katero se dolžnik v izvršilnem postopku sklicuje na zastaranje terjatve. Zastaranje ni razlog, na katerega bi sodišče pazilo samo od sebe — dolžnik se mora nanj sklicevati, sicer se sodišče nanj ne sme ozirati. Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi in obrazložiti z dejstvi in dokazi; predpisanega obrazca zanj ni.

  Obliko določa zakon · 33 navedenih pravnih podlag

• Ugovor, ker je dolg poravnan

  Vloga, s katero dolžnik v izvršilnem postopku ugovarja, da terjatve ni več — ker jo je plačal, ker je prenehala s pobotom ali ker mu je upnik dolg odpustil. Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi in obrazložiti z dejstvi in dokazi; predpisanega obrazca zanj ni.

  Obliko določa zakon · 28 navedenih pravnih podlag

• Izjava o pripoznavi dolga

  Enostranska izjava, s katero dolžnik upniku pripozna, da mu dolguje določen znesek. Njen glavni učinek je, da pretrga zastaranje: rok začne teči znova od dneva pripoznave. Uporabi se, kadar dolg ni sporen, upnik pa ne želi, da bi terjatev zastarala.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 14 navedenih pravnih podlag

• Sporazum o obročnem odplačilu dolga

  Dogovor med upnikom in dolžnikom, da se obstoječi dolg poplača v obrokih namesto naenkrat. Dolžnik z njim pripozna dolg in prevzame urnik plačil, upnik pa se odpove takojšnji izterjavi. Spreminja le rok in način izpolnitve — prvotni dolg in zavarovanja zanj ostanejo v veljavi.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 21 navedenih pravnih podlag

• Prošnja za obročno odplačilo dolga

  Pisna prošnja, s katero dolžnik upnika zaprosi, da zapadli dolg poravna v mesečnih obrokih namesto v enkratnem znesku. Vsebuje predlog števila in višine obrokov, razlog za prošnjo ter izbiro med prošnjo s priznanjem dolga in prošnjo brez njega. Upnik prošnje ni dolžan sprejeti — obročno odplačilo nastane šele z njegovim soglasjem.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 15 navedenih pravnih podlag

• Predlog dolžnika za odlog izvršbe

  Vloga, s katero dolžnik predlaga, naj sodišče izvršbo začasno odloži. Odlog dolga ne odpravi in izvršbe ne ustavi — ko čas odloga poteče, se izvršba po uradni dolžnosti nadaljuje. Predpisanega obrazca ni; pogoje in čas odloga določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

  Obliko določa zakon · 13 navedenih pravnih podlag

• Cesijska pogodba (odstop terjatve)

  Pogodba, s katero dosedanji upnik (odstopnik) prenese svojo terjatev do dolžnika na novega upnika (prevzemnika). Dolžnikova privolitev za prenos ni potrebna, mora pa ga odstopnik o odstopu obvestiti. Uporablja se pri prodaji terjatve, pri poravnavi lastnega dolga s terjatvijo in pri odstopu terjatve v zavarovanje.

  Obliko določa zakon · 12 navedenih pravnih podlag

• Asignacijska pogodba

  Tristranski dogovor, s katerim nakazovalec (asignant) pooblasti svojega dolžnika, nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni prejemniku nakazila (asignatarju), temu pa dovoli, da izpolnitev sprejme v svojem imenu. Uporablja se, kadar se dva dolgova poravnata z enim plačilom — nakazanec plača neposredno upniku svojega upnika. Terjatev se pri tem ne prenese; nakazanec dobi le pooblastilo za izpolnitev.

  Obliko določa zakon · 13 navedenih pravnih podlag

• Predlog za pobot (kompenzacijo) medsebojnih terjatev

  Listina, s katero stranka drugi stranki izjavi ali predlaga, da se medsebojni denarni terjatvi pobotata do zneska nižje od njiju. Uporabi se, kadar sta si stranki hkrati dolžnika in upnika ter sta obe terjatvi zapadli. Razlika nad pobotanim zneskom se plača v denarju.

  Obliko določa zakon · 7 navedenih pravnih podlag

• Poroštvena izjava

  Pisna izjava, s katero se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če je ta ne izpolni. Uporablja se pri posojilih, najemih in drugih dolgovih, kjer upnik zahteva dodatno jamstvo. Zakon zahteva pisno obliko; notarska overitev ni predpisana.

  Obliko določa zakon · 15 navedenih pravnih podlag

• Potrdilo o prejemu denarja (pobotnica)

  Listina, s katero prejemnik denarja potrdi, da je določen znesek prejel, in navede, na kateri dolg se plačilo nanaša. Obligacijski zakonik jo imenuje pobotnica ali priznanica; izda jo tisti, ki denar prejme, na svoje stroške. Uporablja se pri vračilu posojila, plačilu are, kupnine, najemnine ali dolga v gotovini.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 13 navedenih pravnih podlag

• Izjava o odpustu dolga

  Listina, s katero upnik izjavi, da od dolžnika ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, dolžnik pa se s tem strinja. Uporabi se pri odpustu posojila, neplačanega računa ali drugega denarnega dolga, v celoti ali delno. Obveznost preneha šele s soglasjem dolžnika, zato listino podpišeta oba.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 14 navedenih pravnih podlag

• Pogodba o prevzemu dolga

  Pogodba, s katero prevzemnik prevzame dolg dosedanjega dolžnika in stopi na njegovo mesto, ta pa je obveznosti prost. Skleneta jo dolžnik in prevzemnik, učinkovati pa začne šele, ko vanjo privoli upnik.

  Obliko določa zakon · 9 navedenih pravnih podlag

• Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

  Vloga, s katero upnik predlaga sodišču, naj dolžniku še pred sodbo prepove razpolaganje s premoženjem, da terjatve pozneje ne bo mogoče izterjati. Vloži se pred pravdo, med njo ali po njej, vse dokler izvršba ni opravljena.

  Obliko določa zakon · 17 navedenih pravnih podlag

• Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova

  Vloga, s katero upnik, ki že ima sodbo, sodno poravnavo ali notarski zapis, predlaga sodišču, naj dovoli prisilno izterjavo. Vsebino predloga določa 40. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; uradnega obrazca za to vlogo ni, zato se vloži kot pisna vloga na belem listu.

  Obliko določa zakon · 19 navedenih pravnih podlag

• Predlog za nasprotno izvršbo

  Vloga, s katero dolžnik po opravljeni izvršbi od sodišča zahteva, naj upniku naloži vrnitev tistega, kar je z izvršbo dobil — na primer preveč zarubljenega denarja ali zneska, ki ga je dolžnik med postopkom že plačal. Vloži se v istem izvršilnem postopku, v treh mesecih od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog.

  Po uradnem obrazcu · 8 navedenih pravnih podlag

• Preklic darilne pogodbe (zahteva za vrnitev darila)

  Izjava, s katero darovalec prekliče darilno pogodbo in od obdarjenca zahteva vrnitev darila ali plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. Obligacijski zakonik pozna tri razloge za preklic — hudo nehvaležnost obdarjenca, stisko darovalca in pozneje rojenega otroka — in za vse enoletni rok od dneva, ko je darovalec za razlog zvedel.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 13 navedenih pravnih podlag

• Prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice

  Pogodba, s katero prodajalec izroči premično stvar kupcu, lastninsko pravico pa obdrži, dokler kupec ne plača vse kupnine. Uporabi se pri plačilu na obroke ali z odloženim rokom, ko želi prodajalec stvar zadržati kot zavarovanje za kupnino.

  Obliko določa zakon · 13 navedenih pravnih podlag

• Sporazum o novaciji (prenovitev obveznosti)

  Sporazum, s katerim upnik in dolžnik obstoječo obveznost nadomestita z novo, ki ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. S podpisom prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane. Uporabi se, kadar stranki dolga ne želita le odložiti ali razdeliti na obroke, temveč ga nadomestiti z drugačno obveznostjo.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 12 navedenih pravnih podlag

• Zunajsodna poravnava

  Pogodba, s katero upnik in dolžnik z vzajemnimi popustitvami prekineta spor ali odpravita negotovost glede terjatve, ne da bi o njej odločalo sodišče. Najpogosteje se sklene tako, da upnik odpiše del terjatve ali privoli v obročno odplačevanje, dolžnik pa preostanek pripozna in se zaveže plačati.

  Vzorec, ne uradni obrazec · 16 navedenih pravnih podlag

• Predlog za sodni depozit (položitev denarja ali stvari pri sodišču)

  Predlog, s katerim dolžnik predlaga sodišču, naj v sodni depozit sprejme denar ali drugo stvar, ki jo dolguje, kadar upnik izpolnitve ne sprejme, je neznan ali nedosegljiv. S položitvijo je dolžnik prost obveznosti in od tega dne obresti nehajo teči. Postopek vodi okrajno sodišče po pravilih nepravdnega postopka.

  Obliko določa zakon · 27 navedenih pravnih podlag