Preskoči na vsebino

Oporoka (lastnoročna)

Predloga za lastnoročno oporoko — listino, s katero določite, komu pripade vaše premoženje po vaši smrti. Besedilo sestavite tukaj in ga natisnite, veljavno pa postane šele, ko ga v celoti prepišete z lastno roko in lastnoročno podpišete. Prič, notarja in overitve ne potrebujete.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej sestavite besedilo, šele nato pišite

    Spodaj izpolnite polja in natisnite listino. Natisnjeni izvod je delovna predloga, ne oporoka — služi zato, da med prepisovanjem ničesar ne izpustite in da imena in deleži ne ostanejo napol premišljeni.

  2. 2

    Celotno besedilo prepišite z lastno roko

    Lastnoročna oporoka je veljavna samo, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal (63. člen ZD). Prepišite vse, od naslova do zadnjega stavka, na prazen list. Pisalo in vrsta papirja nista predpisana; berljivost je.

  3. 3

    Pripišite kraj in datum in se lastnoročno podpišite

    Podpis je drugi pogoj veljavnosti (63. člen ZD). Datum ni nepomembna podrobnost: razmerje med prejšnjo in poznejšo oporoko ureja 101. člen ZD, brez datuma pa se ne ve, katera je poznejša.

  4. 4

    Shranite jo tako, da bo po smrti najdena

    Oporoko lahko daste v hrambo sodišču (155. do 157. člen ZD), pri notarju pa se lahko hrani tudi oporoka, ki ste jo napisali sami. Oporoka, ki je nihče ne najde, na dedovanje ne vpliva.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Oporočitelj

Več informacij

Podatki naj bodo taki, da o istovetnosti ni dvoma. EMŠO in davčna številka nista potrebna.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Oporoka

1. člen — Oporočitelj

Jaz, ________________, rojen oziroma rojena ________________, stanujoč oziroma stanujoča ________________, pri polni zavesti in sposoben oziroma sposobna za razsojanje, po lastni volji in brez prisile napravljam to oporoko.

2. člen — Lastnoročnost in podpis

To oporoko sem v celoti napisal oziroma napisala lastnoročno in jo lastnoročno podpisujem.

V kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum

Lastnoročni podpis oporočitelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Natisnjena listina ni oporoka. Lastnoročna oporoka je veljavna samo, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in lastnoročno podpisal (63. člen ZD) — natisnjeno besedilo je treba v celoti prepisati z roko.
  • Če oporoke ne morete ali ne želite pisati sami, obstaja pisna oporoka pred pričami: listino, ki jo sestavi kdo drug, oporočitelj podpiše in pred dvema pričama izjavi, da je to njegova oporoka, priči pa se prav tako podpišeta (64. člen ZD).
  • Nujnih dedičev — potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, staršev in zakonca — z oporoko ni mogoče povsem prezreti; pripada jim nujni delež (25. in 26. člen ZD).
  • Oporoko lahko kadar koli prekličete ali spremenite, v celoti ali deloma, pisno oporoko tudi z uničenjem listine (99. člen ZD). Datum na oporoki je zato bistven.
  • Oporoko lahko daste v hrambo sodišču (155. do 157. člen ZD); pri notarju se lahko hrani tudi oporoka, ki ste jo napisali sami. Po smrti oporočitelja zapuščinsko sodišče oporoko razglasi (194. in 195. člen ZD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri večjem premoženju, pri podjetju ali kmetiji, pri dedičih v tujini in kadar želite koga razdediniti, naj oporoko pregleda notar ali odvetnik.

Oporoka

1. člen — Oporočitelj

Jaz, ________________, rojen oziroma rojena ________________, stanujoč oziroma stanujoča ________________, pri polni zavesti in sposoben oziroma sposobna za razsojanje, po lastni volji in brez prisile napravljam to oporoko.

2. člen — Lastnoročnost in podpis

To oporoko sem v celoti napisal oziroma napisala lastnoročno in jo lastnoročno podpisujem.

V kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum

Lastnoročni podpis oporočitelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in lastnoročno podpisal (Zakon o dedovanju, 63. člen).
  • Natisnjena ali natipkana listina kot lastnoročna oporoka ne velja; besedilo mora biti napisano z roko oporočitelja (Zakon o dedovanju, 63. člen).
  • Prič pri lastnoročni oporoki ni; dve priči zahteva šele pisna oporoka pred pričami, ki jo oporočitelju sestavi kdo drug (Zakon o dedovanju, 64. člen).
  • Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti (Zakon o dedovanju, 59. člen).
  • Oporoka, napravljena pod vplivom grožnje, prisile, zvijače ali zmote, ni veljavna (Zakon o dedovanju, 60. člen).
  • Nujni dediči so pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec; njih z oporoko ni mogoče povsem prezreti (Zakon o dedovanju, 25. člen).
  • Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca je polovica, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjina deleža, ki bi jim šel po zakonitem dedovanju (Zakon o dedovanju, 26. člen).
  • Oporoko je mogoče kadar koli v celoti ali deloma preklicati z izjavo v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka, pisno oporoko pa tudi z uničenjem listine (Zakon o dedovanju, 99. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Določbe te oporoke izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 59. člen

    Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti.

  • Zakon o dedovanju, 60. člen

    Oporoka, napravljena pod vplivom grožnje, prisile, zvijače ali zmote, ni veljavna.

  • Zakon o dedovanju, 62. člen

    Ureja veljavnost oporoke — oporoka je veljavna, če je napravljena v obliki in pod pogoji, ki jih določa zakon.

  • Zakon o dedovanju, 63. člen

    Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in lastnoročno podpisal.

  • Zakon o dedovanju, 64. člen

    Pri pisni oporoki pred pričami oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, in pred dvema pričama izjavi, da je to njegova oporoka; podpišeta se tudi priči.

  • Zakon o dedovanju, 78. člen

    Ureja določitev dediča v oporoki — koga oporočitelj postavi za dediča svojega premoženja ali njegovega dela.

  • Zakon o dedovanju, 80. in 81. člen

    Urejata določitev volil in drugih razpolaganj — naklonitev posamezne stvari ali pravice določeni osebi.

  • Zakon o dedovanju, 95. člen

    Oporočitelj lahko v oporoki določi izvršitelja oporoke.

  • Zakon o dedovanju, 99. člen

    Oporočitelj lahko oporoko kadar koli v celoti ali deloma prekliče z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka; pisno oporoko lahko prekliče tudi tako, da listino uniči.

  • Zakon o dedovanju, 101. člen

    Ureja razmerje med prejšnjo in poznejšo oporoko. Zato mora biti na oporoki naveden datum.

  • Zakon o dedovanju, 25. člen

    Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

  • Zakon o dedovanju, 26. člen

    Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca je polovica, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjina deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dedovanju. S preostankom zapuščine oporočitelj razpolaga prosto.

  • Zakon o dedovanju, 155. do 157. člen

    Urejajo hrambo oporoke pri sodišču in njeno izročitev oporočitelju nazaj.

  • Zakon o dedovanju, 194. in 195. člen

    Zapuščinsko sodišče oporoko po smrti oporočitelja razglasi.

  • Zakon o davku na dediščine in darila

    Dedič prvega dednega reda — potomec, posvojenec in njegov potomec, zakonec oziroma zunajzakonski partner — je davka oproščen. Drugi dediči plačajo davek po progresivni lestvici iz 8. člena.

Pogosta vprašanja

Ali mora biti oporoka napisana na roko?

Da, če gre za lastnoročno oporoko. Veljavna je samo, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in lastnoročno podpisal (63. člen Zakona o dedovanju). Natisnjeno besedilo, ki ga oporočitelj samo podpiše, kot lastnoročna oporoka ne velja — v takem primeru je treba izbrati drugo obliko, na primer pisno oporoko pred pričami (64. člen).

Ali potrebujem priče, notarja ali overitev?

Ne. Lastnoročna oporoka ne zahteva ne prič, ne notarja, ne overitve podpisa — zakon zahteva le lastnoročni zapis in lastnoročni podpis (63. člen Zakona o dedovanju). Priči sta potrebni pri pisni oporoki pred pričami (64. člen), kjer listino sestavi kdo drug.

Koliko stane sestava oporoke?

Lastnoročna oporoka ne stane nič. Ni takse, ni obrazca, ki bi ga bilo treba kupiti, in ni obveznega notarja. Strošek nastane samo, če se odločite za notarsko obliko ali za hrambo pri notarju.

Ali dediči plačajo davek na dediščino?

Dedič prvega dednega reda — potomec, posvojenec in njegov potomec, zakonec oziroma zunajzakonski partner — je davka na dediščine in darila oproščen. Drugi dediči plačajo davek po progresivni lestvici iz 8. člena Zakona o davku na dediščine in darila. Napovedi za dediščino ni treba vložiti: davek se odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Ali lahko z oporoko koga izpustim?

Nujnih dedičev ne morete povsem prezreti. Nujni dediči so potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec (25. člen Zakona o dedovanju), pripada pa jim nujni delež — polovica oziroma tretjina tistega, kar bi jim šlo po zakonitem dedovanju (26. člen). S preostankom zapuščine razpolagate prosto.

Do kdaj oporoka velja in kdaj začne učinkovati?

Oporoka učinkuje šele s smrtjo oporočitelja, časovno pa ni omejena — ne zastara in je ni treba obnavljati. Do smrti jo lahko kadar koli spremenite ali prekličete (99. člen Zakona o dedovanju).

Kako oporoko prekličem ali spremenim?

Z izjavo v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka, pisno oporoko pa tudi tako, da listino uničite (99. člen Zakona o dedovanju). Preklic je lahko delen ali popoln. Razmerje med prejšnjo in poznejšo oporoko ureja 101. člen — prav zato na oporoko vedno napišite datum.

Kje naj oporoko hranim, da bo po smrti najdena?

Sodišče lahko oporoko vzame v hrambo (155. do 157. člen Zakona o dedovanju), pri notarju pa se lahko hrani tudi oporoka, ki jo je oporočitelj napisal sam. Po smrti zapuščinsko sodišče oporoko razglasi (194. in 195. člen). Oporoka, ki je nihče ne najde, na dedovanje ne vpliva.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.