Preskoči na vsebino

Podjemna pogodba (pogodba o delu)

Pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel — izdelavo ali popravilo stvari, telesno ali umsko delo — naročnik pa mu zanj plačati. Uporabi se za občasno, projektno določeno delo, ne pa za delo, ki ima elemente delovnega razmerja.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je podjemna pogodba sploh dopustna

    Če se delo opravlja osebno, nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom naročnika ter vključeno v njegov delovni proces, gre za delovno razmerje. Takega dela se po 13. členu ZDR-1 ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava. Podjemna pogodba je za določen posel z znanim rezultatom, ne za trajno delovno mesto.

  2. 2

    Posel opišite tako, da je znano, kdaj je opravljen

    Predmet podjemne pogodbe je rezultat, ne delovni čas. Iz opisa mora biti razvidno, kaj bo izdelano, popravljeno ali opravljeno, da je mogoče delo prevzeti in ugotoviti napake (633. člen OZ). Ohlapen opis je najpogostejši razlog za spor o plačilu.

  3. 3

    Dogovorite se, čigav je material in kdo krije stroške

    Če material da podjemnik, mora biti brez posebnega dogovora srednje kakovosti in zanj odgovarja kot prodajalec (621. člen OZ). Če ga da naročnik, mora podjemnik na napake materiala in pomanjkljivosti naročila opozoriti (625. člen OZ).

  4. 4

    Pri plačilu upoštevajte dajatve

    Od bruto zneska se odvedejo akontacija dohodnine in prispevki, pravne osebe in zasebniki pa plačajo še 25 % posebnega davka. Dogovorite se izrecno, ali je znesek v pogodbi bruto ali neto — sicer se šteje za bruto in je izplačilo nižje od pričakovanega.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Naročnik

Več informacij

Naročnik je tisti, ki delo naroči in ga plača. Kadar je naročnik pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, je tudi plačnik davka.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Podjemna pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Naročnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________,

in podjemnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________, ki nastopa kot ________________,

skleneta naslednjo podjemno pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Podjemnik se zavezuje za naročnika opraviti naslednji posel: ________________.

Delo se opravi v kraju oziroma prostorih: ________________.

Podjemnik mora posel opraviti, kot je dogovorjeno v tem členu, in po pravilih stroke.

3. člen — Rok izvedbe

Podjemnik začne z delom ________________ in ga dokonča najpozneje ________________.

Podjemnik ne odgovarja za zamudo, ki nastane, ker naročnik ni pravočasno izročil materiala, ker je zahteval spremembe ali ker ni plačal dolžnega predujma, in za drugo zamudo, ki jo povzroči naročnik.

4. člen — Nadzor in navodila

Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, kadar to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti.

Nadzor iz prejšnjega odstavka se nanaša na rezultat posla in ne pomeni navodil o delovnem času, razporeditvi dela ali drugih sestavinah delovnega razmerja.

5. člen — Plačilo

Naročnik se zavezuje podjemniku za opravljeni posel plačati ________________ EUR bruto (z besedo: ________________).

Plačilo je dogovorjeno ________________ in zapade v plačilo ________________.

Plačilo se nakaže na transakcijski račun podjemnika ________________.

Naročniku ni treba plačati, dokler opravljenega dela ne pregleda in odobri, razen če je v tej pogodbi dogovorjeno drugače.

6. člen — Račun

Podjemnik za opravljeni posel izda naročniku račun. Dogovorjeni znesek ne vključuje davka na dodano vrednost, če je podjemnik zavezanec zanj; v tem primeru se davek na dodano vrednost obračuna po predpisani stopnji.

Podjemnik sam odgovarja za obračun in plačilo svojih davčnih obveznosti in prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti.

7. člen — Prevzem dela in napake

Naročnik mora opravljeno delo pregledati, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in podjemnika nemudoma obvestiti o ugotovljenih napakah. Če naročnik dela brez utemeljenega razloga ne prevzame, se šteje za prevzeto.

Za napako, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, mora naročnik obvestiti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po odkritju. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik na napake ne more več sklicevati.

Če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogoji te pogodbe, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Pri drugih napakah mora naročnik podjemniku najprej omogočiti odpravo v primernem roku. Če napaka v tem roku ni odpravljena, lahko naročnik napako odpravi na račun podjemnika, zahteva znižanje plačila ali odstopi od pogodbe; odstop ni mogoč pri neznatnih napakah. V vsakem primeru ima pravico do povrnitve škode.

8. člen — Odstop od pogodbe

Naročnik lahko odstopi od te pogodbe, dokler naročeno delo ni dokončano. V tem primeru podjemniku plača dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, in za zaslužek, ki ga je dobil drugje ali ga je namenoma opustil.

Podjemnik ima zaradi zavarovanja plačila za delo in povračila za porabljeni material zastavno pravico na stvareh, ki jih je po tej pogodbi izdelal ali popravil, in na drugih stvareh, ki mu jih je izročil naročnik, dokler jih ima v posesti.

9. člen — Razmerje strank

Stranki ugotavljata, da se posel po tej pogodbi opravlja samostojno in da razmerje nima elementov delovnega razmerja.

Ta pogodba ne ustanavlja delovnega razmerja. Podjemnik iz nje ne pridobi pravic, ki jih delavcu daje delovnopravna zakonodaja, kot so plačan letni dopust, regres, odpravnina in odpovedni rok.

10. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu oziroma stalnem prebivališču naročnika.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Naročnik

Podjemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zakon za podjemno pogodbo ne predpisuje oblike (51. člen OZ). Pisna oblika ni pogoj za veljavnost, je pa dokaz o dogovorjenem poslu in podlaga za obračun dajatev.
  • Če ima delo elemente delovnega razmerja, se po 13. členu ZDR-1 ne sme opravljati na podlagi podjemne pogodbe. Naziv pogodbe pri tem ne šteje — presoja se dejansko razmerje.
  • Naročnik mora podjemnika pred začetkom dela prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12).
  • Kadar izplačevalec ni plačnik davka — na primer, kadar izplača fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti — akontacijo dohodnine odmeri finančna uprava na podlagi napovedi, ki jo vloži prejemnik dohodka.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca podjemne pogodbe ni; pri poslih večje vrednosti ali ob dvomu, ali gre za delovno razmerje, naj pogodbo pregleda odvetnik.

Podjemna pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Naročnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________,

in podjemnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________, ki nastopa kot ________________,

skleneta naslednjo podjemno pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Podjemnik se zavezuje za naročnika opraviti naslednji posel: ________________.

Delo se opravi v kraju oziroma prostorih: ________________.

Podjemnik mora posel opraviti, kot je dogovorjeno v tem členu, in po pravilih stroke.

3. člen — Rok izvedbe

Podjemnik začne z delom ________________ in ga dokonča najpozneje ________________.

Podjemnik ne odgovarja za zamudo, ki nastane, ker naročnik ni pravočasno izročil materiala, ker je zahteval spremembe ali ker ni plačal dolžnega predujma, in za drugo zamudo, ki jo povzroči naročnik.

4. člen — Nadzor in navodila

Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, kadar to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti.

Nadzor iz prejšnjega odstavka se nanaša na rezultat posla in ne pomeni navodil o delovnem času, razporeditvi dela ali drugih sestavinah delovnega razmerja.

5. člen — Plačilo

Naročnik se zavezuje podjemniku za opravljeni posel plačati ________________ EUR bruto (z besedo: ________________).

Plačilo je dogovorjeno ________________ in zapade v plačilo ________________.

Plačilo se nakaže na transakcijski račun podjemnika ________________.

Naročniku ni treba plačati, dokler opravljenega dela ne pregleda in odobri, razen če je v tej pogodbi dogovorjeno drugače.

6. člen — Račun

Podjemnik za opravljeni posel izda naročniku račun. Dogovorjeni znesek ne vključuje davka na dodano vrednost, če je podjemnik zavezanec zanj; v tem primeru se davek na dodano vrednost obračuna po predpisani stopnji.

Podjemnik sam odgovarja za obračun in plačilo svojih davčnih obveznosti in prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti.

7. člen — Prevzem dela in napake

Naročnik mora opravljeno delo pregledati, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in podjemnika nemudoma obvestiti o ugotovljenih napakah. Če naročnik dela brez utemeljenega razloga ne prevzame, se šteje za prevzeto.

Za napako, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, mora naročnik obvestiti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po odkritju. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik na napake ne more več sklicevati.

Če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogoji te pogodbe, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Pri drugih napakah mora naročnik podjemniku najprej omogočiti odpravo v primernem roku. Če napaka v tem roku ni odpravljena, lahko naročnik napako odpravi na račun podjemnika, zahteva znižanje plačila ali odstopi od pogodbe; odstop ni mogoč pri neznatnih napakah. V vsakem primeru ima pravico do povrnitve škode.

8. člen — Odstop od pogodbe

Naročnik lahko odstopi od te pogodbe, dokler naročeno delo ni dokončano. V tem primeru podjemniku plača dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, in za zaslužek, ki ga je dobil drugje ali ga je namenoma opustil.

Podjemnik ima zaradi zavarovanja plačila za delo in povračila za porabljeni material zastavno pravico na stvareh, ki jih je po tej pogodbi izdelal ali popravil, in na drugih stvareh, ki mu jih je izročil naročnik, dokler jih ima v posesti.

9. člen — Razmerje strank

Stranki ugotavljata, da se posel po tej pogodbi opravlja samostojno in da razmerje nima elementov delovnega razmerja.

Ta pogodba ne ustanavlja delovnega razmerja. Podjemnik iz nje ne pridobi pravic, ki jih delavcu daje delovnopravna zakonodaja, kot so plačan letni dopust, regres, odpravnina in odpovedni rok.

10. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu oziroma stalnem prebivališču naročnika.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Naročnik

Podjemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa mu zanj plačati (Obligacijski zakonik, 619. člen).
  • Zakon za podjemno pogodbo ne predpisuje oblike; pisna je zaradi dokaza in zaradi obračuna dajatev (OZ, 51. člen).
  • Podjemna pogodba se ne sme uporabiti za delo, ki ima elemente delovnega razmerja (Zakon o delovnih razmerjih, 13. člen).
  • Podjemnik posla ni dolžan opraviti osebno, za osebe, ki delajo po njegovem naročilu, pa odgovarja, kot bi ga opravil sam (OZ, 629. in 630. člen).
  • Naročnik mora delo pregledati, brž ko je to mogoče, in podjemnika nemudoma obvestiti o napakah (OZ, 633. člen).
  • Na skrito napako se naročnik lahko sklicuje največ dve leti od prevzema dela, obvestiti pa mora najpozneje v enem mesecu od odkritja (OZ, 634. člen).
  • Naročnik lahko odstopi od pogodbe kadar koli do dokončanja dela; podjemniku plača dogovorjeno plačilo, zmanjšano za prihranjene stroške in za zaslužek drugje (OZ, 648. člen).
  • Akontacija dohodnine znaša 25 % od osnove, ki je izplačilo, zmanjšano za prispevke in za 10 % normiranih stroškov (ZDoh-2, 41. in 127. člen); pravne osebe in zasebniki plačajo še 25 % posebnega davka (ZPDDP, 2. in 5. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Za podjemno pogodbo zakon oblike ne predpisuje.

  • Obligacijski zakonik, 619. člen

    S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.

  • Obligacijski zakonik, 621. člen

    Če podjemnik izdela stvar iz svojega materiala, mora dati material srednje kakovosti, kadar kakovost ni dogovorjena, in za material naročniku odgovarja kot prodajalec.

  • Obligacijski zakonik, 622. člen

    Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti.

  • Obligacijski zakonik, 625. člen

    Podjemnik mora naročnika opozoriti na napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, ki lahko ovirajo kakovost ali pravočasnost dela; sicer odgovarja za škodo.

  • Obligacijski zakonik, 626. člen

    Podjemnik mora posel opraviti, kot je bilo dogovorjeno in po pravilih stroke, v dogovorjenem roku, sicer pa v času, ki je za tak posel razumno potreben. Za zamudo, ki jo povzroči naročnik, podjemnik ne odgovarja.

  • Obligacijski zakonik, 629. člen

    Podjemnik ni dolžan posla opraviti osebno, razen če iz pogodbe ali narave posla izhaja drugače; naročniku odgovarja tudi tedaj, ko izvedbo zaupa drugemu.

  • Obligacijski zakonik, 630. člen

    Podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil.

  • Obligacijski zakonik, 633. člen

    Naročnik mora opravljeno delo pregledati, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in podjemnika nemudoma obvestiti o ugotovljenih napakah. Če naročnik dela brez utemeljenega razloga ne prevzame, se šteje za prevzeto.

  • Obligacijski zakonik, 634. člen

    Za napako, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, mora naročnik obvestiti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po odkritju. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se na napake ne more več sklicevati.

  • Obligacijski zakonik, 638. člen

    Če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

  • Obligacijski zakonik, 639. člen

    Pri drugih napakah mora naročnik podjemniku najprej omogočiti odpravo v primernem roku. Če napaka v tem roku ni odpravljena, lahko naročnik napako odpravi na račun podjemnika, zniža plačilo ali odstopi od pogodbe; odstop ni mogoč pri neznatnih napakah. V vsakem primeru ima pravico do povrnitve škode.

  • Obligacijski zakonik, 640. člen

    Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo brezhibno opravljenega dela in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imelo delo z napako.

  • Obligacijski zakonik, 642. člen

    Plačilo se določi s pogodbo, razen če je določeno z obvezno tarifo. Če ni dogovorjeno, ga določi sodišče po vrednosti dela, po potrebnem času in po običajnem plačilu za tako delo. Naročniku ni treba plačati, dokler dela ne pregleda in odobri, razen če je dogovorjeno drugače.

  • Obligacijski zakonik, 643. člen

    Če je plačilo dogovorjeno na podlagi predračuna z izrecnim jamstvom podjemnika za njegovo natančnost, ta ne sme zahtevati večjega plačila, tudi če je vložil več dela. Brez izrecnega jamstva mora podjemnik naročnika o neizogibni prekoračitvi nemudoma obvestiti, sicer izgubi pravico do povračila presežnih stroškov.

  • Obligacijski zakonik, 647. člen

    Podjemnik ima zaradi zavarovanja plačila za delo in povračila za porabljeni material zastavno pravico na stvareh, ki jih je izdelal ali popravil, in na drugih stvareh, ki mu jih je izročil naročnik, dokler jih ima v posesti.

  • Obligacijski zakonik, 648. člen

    Naročnik lahko odstopi od pogodbe, dokler naročeno delo ni dokončano, mora pa podjemniku plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, in za zaslužek, ki ga je dobil drugje ali ga je namenoma opustil.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 13. člen

    Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

  • Zakon o dohodnini, 41. člen, četrti odstavek

    Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka.

  • Zakon o dohodnini, 127. člen

    Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove iz četrtega odstavka 41. člena.

  • Zakon o posebnem davku na določene prejemke, 2. in 3. člen

    Davek plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo prejemke po tem zakonu. Osnova je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev.

  • Zakon o posebnem davku na določene prejemke, 5. člen

    Davek se plačuje po stopnji 25 %.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 18. člen

    Osebe, ki delo opravljajo v okviru drugega pravnega razmerja in prejmejo plačilo, ki se šteje za obdavčljiv dohodek in ni oproščeno dohodnine, so obvezno zavarovane, če niso zavarovane na drugi podlagi.

  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 17. in 18. člen

    Osebe, ki delo opravljajo po podjemni ali avtorski pogodbi, so zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni; izplačevalec jih prijavi na obrazcu M12 pred začetkom dela.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec podjemne pogodbe?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca podjemne pogodbe ni. Vsebino pravic in obveznosti določa Obligacijski zakonik v 619. do 648. členu, besedilo pa sestavita stranki sami.

Ali mora biti podjemna pogodba sklenjena v pisni obliki?

Za veljavnost ne. Zakon za podjemno pogodbo oblike ne predpisuje (51. člen OZ), zato je veljavna tudi ustno sklenjena. Pisna oblika je smiselna zaradi dokaza o dogovorjenem poslu in plačilu ter zato, ker izplačevalec potrebuje podlago za obračun dajatev.

Ali je treba podjemno pogodbo overiti pri notarju ali jo kam prijaviti?

Ne. Overitve zakon ne zahteva, prijava pogodbe Zavodu RS za zaposlovanje pa ni več obvezna. Izplačevalec mora prejemnika pred začetkom dela prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na obrazcu M12.

Kolikšne so dajatve od podjemne pogodbe?

Od izplačila se obračunajo: akontacija dohodnine po stopnji 25 % od osnove, zmanjšane za prispevke in za 10 % normiranih stroškov (41. in 127. člen ZDoh-2), prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 % prejemnika in 8,85 % izplačevalca, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % in za poškodbe pri delu 0,53 %, pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost, pa še posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 % (2. in 5. člen ZPDDP).

Kdaj podjemne pogodbe ni dovoljeno skleniti?

Kadar ima delo elemente delovnega razmerja. Če se delo opravlja po navodilih in pod nadzorom naročnika, osebno, nepretrgano in vključeno v njegov delovni proces, se po 13. členu ZDR-1 ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava; delavec lahko zahteva priznanje delovnega razmerja.

Do kdaj lahko naročnik uveljavlja napake?

Očitne napake mora naročnik grajati nemudoma po pregledu, ki ga opravi, brž ko je to mogoče (633. člen OZ). Skrito napako mora sporočiti najpozneje v enem mesecu od odkritja, po dveh letih od prevzema dela pa se nanjo ne more več sklicevati (634. člen OZ).

Kaj lahko naročnik zahteva, če je delo opravljeno z napako?

Najprej odpravo napake v primernem roku; če je podjemnik ne odpravi, lahko naročnik napako odpravi na njegov račun, zniža plačilo ali odstopi od pogodbe, v vsakem primeru pa zahteva povrnitev škode (639. in 640. člen OZ). Če je delo zaradi napake neuporabno ali opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogoji pogodbe, lahko odstopi takoj (638. člen OZ).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.