Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice
Izjava lastnika, s katero izrecno in nepogojno dovoli, da se v zemljiško knjigo vpiše lastninska pravica v korist druge osebe. Lahko je vsebovana že v pogodbi ali izstavljena kot samostojna listina; podpis na njej mora overiti notar.
Na kratko
- Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
- Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (Stvarnopravni zakonik, 23. člen; Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen).
- Podpis osebe, katere pravica se prenaša, sme na dovolilu kot zasebni listini overiti samo notar (Zakon o notariatu, 64. člen).
- Oseba, ki dovoljuje vpis, mora biti v dovolilu označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi; če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen).
- Nepremičnina mora biti označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen).
- Če dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, mora biti ta listina dovolilu priložena (Zakon o zemljiški knjigi, 36. člen).
- Kadar je izdajatelj dovolila zavezanec za davek na promet nepremičnin, mora biti dovolilu priloženo potrdilo davčnega organa o plačilu davka; brez zahtevane priloge overitev podpisa ni dovoljena (Zakon o zemljiški knjigi, 37. in 33. člen).
- Lastninska pravica na nepremičnini preide šele z vpisom v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom (Stvarnopravni zakonik, 49. člen).
Kako poteka postopek
- 1
Dovolilo je lahko del pogodbe ali samostojna listina
Če je zemljiškoknjižno dovolilo že zapisano v pogodbi in je podpis prodajalca oziroma darovalca na njej overjen, posebne listine ne potrebujete. Kadar ga izstavljate ločeno — najpogosteje zato, ker se izstavi šele po plačilu kupnine — mora biti dovolilu priložena listina o pravnem poslu (36. člen ZZK-1).
- 2
Podatki morajo biti taki, kot so v zemljiški knjigi
Oseba, ki vpis dovoljuje, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (32. člen ZZK-1), nepremičnina pa z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen ZZK-1). Če se je kateri od podatkov spremenil in sprememba še ni poočitena, je treba predlogu priložiti listino za poočitev.
- 3
Najprej priloge, šele nato overitev
Notar podpisa ne sme overiti, dokler dovolilu niso priložene listine, ki jih zahteva zakon (33. člen ZZK-1): potrdilo o plačilu davka, kadar je izdajatelj zavezanec (37. člen), in lokacijska informacija (38. člen). Oboje lahko na zahtevo stranke pridobi notar sam.
- 4
Overitev pri notarju, nato zemljiškoknjižni predlog
Podpis na dovolilu kot zasebni listini sme overiti samo notar (64. člen ZN). Po overitvi se vloži zemljiškoknjižni predlog; vpis učinkuje od trenutka, ko ga sodišče prejme (5. člen ZZK-1). Notar, ki je overil podpis, je za vložitev predloga pooblaščen že po zakonu (128. člen ZZK-1).
Oseba, ki dovoljuje vpis
Vpišite podatke tako, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Neujemanje podatkov je najpogostejši razlog za zavrnitev vpisa.
Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen ZZK-1).
Oseba, v korist katere se vpis dovoljuje
Notar mora pravilnost tega podatka ob overitvi preveriti po javni listini (33. člen ZZK-1).
Nepremičnina
Kadar dovolilo zajema več nepremičnin, jih naštejte v enem polju, vsako v svojo vrstico.
Nepremičnina mora biti označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (31. člen ZZK-1).
Pravni posel
Če dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu, mora biti ta listina dovolilu priložena (36. člen ZZK-1).
Priloge, podpis in predlog
Brez zahtevanih prilog notar podpisa ne sme overiti (33. člen ZZK-1). Pustite polja prazna, kadar ne veste — listino lahko dopolnite pri notarju.
Zavezanec je prodajalec (5. člen ZDPN-2). Kadar je zavezanec, mora biti dovolilu priloženo potrdilo o plačilu davka (37. člen ZZK-1).
Priloženo mora biti pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom pooblastitelja (34. člen ZZK-1).
V pogovornem oknu za tisk izberite »Shrani kot PDF«, če dokumenta ne potrebujete na papirju.
Predogled listine. Kar vpišete zgoraj, se sproti izpiše tu.
Zemljiškoknjižno dovolilo
1. člen — Oseba, ki dovoljuje vpis
Podpisani , , EMŠO oziroma matična številka , kot oseba, katere lastninska pravica se prenaša,
izdajam to zemljiškoknjižno dovolilo.
2. člen — Nepremičnina
To dovolilo se nanaša na naslednjo nepremičnino: .
Prenaša se lastninska pravica v deležu .
3. člen — Pravni posel
Obveznost prenesti lastninsko pravico na nepremičnini iz prejšnjega člena izhaja iz , sklenjene dne .
4. člen — Dovolilo (intabulacijska klavzula)
Izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepremičnini iz 2. člena te listine vknjiži lastninska pravica v deležu v korist , , EMŠO oziroma matična številka .
Vknjižba se dovoli brez mojega nadaljnjega vprašanja in soglasja.
Ta izjava ni dana pod pogojem in ni vezana na rok.
5. člen — Overitev podpisa
Moj podpis na tem dovolilu overi notar.
Overitev podpisa ni dovoljena, dokler temu dovolilu niso priložene listine, ki jih za tak vpis zahteva zakon.
6. člen — Zemljiškoknjižni predlog
Zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi tega dovolila vloži .
Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis.
Kraj in datum:
Opozorila k tej listini
- Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini sme overiti samo notar (64. člen ZN). Upravna enota podpisa na taki listini ne sme overiti.
- Notar podpisa ne sme overiti, dokler dovolilu niso priložene listine, ki jih zahteva zakon — potrdilo o plačilu davka (37. člen ZZK-1) in lokacijska informacija (38. člen ZZK-1); za samostojne dele stavb v etažni lastnini lokacijska informacija ni potrebna.
- Napoved za odmero davka na promet nepremičnin je treba vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti, davek pa plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe (11. in 12. člen ZDPN-2).
- Če obveznost prenesti lastninsko pravico izhaja iz pogodbe, ki jo med seboj skleneta zakonca, mora biti ta pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ).
- Lastninska pravica preide šele z vknjižbo v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko sodišče prejme predlog (5. člen ZZK-1), zato odlašanje z vložitvijo pomeni tveganje, da vmes učinkuje tuj vpis.
- To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za zemljiškoknjižno dovolilo ni; pri poslih večje vrednosti ali v zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.
Na čem stoji ta dokument
Členi tega dovolila izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Stvarnopravni zakonik, 23. člen
Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.
Stvarnopravni zakonik, 49. člen
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Zakon o zemljiški knjigi, 5. člen
Vpisi pravic in pravnih dejstev učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis.
Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, oseba, v korist katere naj se vpis opravi, pa s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.
Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen
V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO. Dovolilo mora obsegati izjavo z vsebino, določeno v SPZ.
Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen
Če je določeno, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena listina, overitev podpisa ni dovoljena, dokler ta listina ni priložena. Notar pri overitvi preveri pravilnost podatka o EMŠO osebe, v korist katere se vpis dovoljuje.
Zakon o zemljiški knjigi, 34. člen
Če dovolilo izstavi pooblaščenec, mora biti dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis pooblastitelja overjen.
Zakon o zemljiški knjigi, 36. člen
Če zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, mora biti ta listina dovolilu priložena.
Zakon o zemljiški knjigi, 37. člen
Če je oseba, ki izstavlja dovolilo, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin ali drugega davka razen DDV, mora biti dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka. Na zahtevo stranke ga pridobi notar.
Zakon o zemljiški knjigi, 38. člen
Dovolilu za vpis pridobitve lastninske pravice mora biti priložena lokacijska informacija, po potrebi pa tudi soglasje oziroma odobritev pristojnega organa in potrdilo občine glede predkupne pravice. Za samostojne dele stavb v etažni lastnini to ne velja.
Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen
Vknjižba se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ali listine v obliki notarskega zapisa, ki tako dovolilo vsebuje.
Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen
Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.
Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen
Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes za vpis. Šteje se, da je notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, pooblaščen vložiti predlog v imenu strank, ne da bi bilo treba priložiti pooblastilo.
Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, sme na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overiti samo notar. Pred overitvijo notar stranke opozori, da je za vsebino listine odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa.
Zakon o davku na promet nepremičnin, 5. in 9. člen
Davčni zavezanec je prodajalec nepremičnine. Davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.
Zakon o davku na promet nepremičnin, 11. in 12. člen
Napoved je treba vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Davek je treba plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe o odmeri.
Zakon o sodnih taksah, tarifna številka 91011 in 17. člen
Za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice se taksa odmeri po količniku 0,3 glede na vrednost nepremičnine. Predlog za vpis je takse prost.
Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa; izjema so običajna manjša darila.
Pogosta vprašanja
Kaj je zemljiškoknjižno dovolilo?
Izjava lastnika, da dovoljuje vpis pravice v zemljiško knjigo v korist druge osebe. Zakon jo imenuje tudi intabulacijska klavzula in zahteva, da je izrecna in nepogojna, podpis nanjo pa overjen (23. člen SPZ).
Ali obstaja uraden obrazec za zemljiškoknjižno dovolilo?
Ne. Obrazce predpisuje zakon za zemljiškoknjižni predlog (139. člen ZZK-1), za dovolilo samo pa ne. Vsebino dovolila določata 23. člen SPZ ter 31. in 32. člen ZZK-1, besedilo pa sestavi izdajatelj sam.
Kje overim podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu?
Samo pri notarju. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, sme na dovolilu kot zasebni listini overiti izključno notar (64. člen Zakona o notariatu); upravna enota tega ne sme.
Kaj moram prinesti k notarju, da bo overitev sploh mogoča?
Listine, ki jih za tak vpis zahteva zakon: listino o pravnem poslu, če dovolilo ni vsebovano v njej (36. člen ZZK-1), potrdilo o plačilu davka, kadar je izdajatelj zavezanec (37. člen ZZK-1), in lokacijsko informacijo (38. člen ZZK-1). Če priloge ni, overitev ni dovoljena (33. člen ZZK-1).
Koliko stane vpis v zemljiško knjigo in kdo plača davek?
Ta obrazec je brezplačen. Sam zemljiškoknjižni predlog je takse prost, za vknjižbo lastninske pravice pa se plača sodna taksa, odmerjena po vrednosti nepremičnine (tarifna številka 91011 in 17. člen ZST-1). Davek na promet nepremičnin po stopnji 2 % plača prodajalec (5. in 9. člen ZDPN-2).
Kdaj z dovolilom pridobim lastninsko pravico?
Šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, ne s podpisom dovolila (49. člen SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), zato je predlog smiselno vložiti takoj po overitvi.
Ali lahko dovolilo podpiše pooblaščenec?
Da, vendar mora biti dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis pooblastitelja overjen (34. člen ZZK-1). Pred overitvijo takega pooblastila notar pooblastitelja opozori na pravne posledice (64.a člen Zakona o notariatu).
Kdo vloži zemljiškoknjižni predlog?
Vsak, ki ima pravni interes za vpis. Šteje se tudi, da je notar, ki je overil podpis na dovolilu, pooblaščen predlog vložiti v imenu strank, in mu pooblastila ni treba prilagati (128. člen ZZK-1).
Sorodni dokumenti
Vsebina nazadnje pregledana . Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.