Babno Polje: hladna kraška kotlina, cerkev in krajevna zgodovina
Babno Polje v Loški dolini je obmejna vas ob kraškem polju, znana po hladnem podnebju. Predstavljajo jo cerkev sv. Nikolaja, šolska in gasilska zgodovina ter Rihtarjeva domačija.
Vas ob kraškem polju
Babno Polje je naselje v občini Loška dolina. Občinska predstavitev ga opisuje kot razpotegnjeno vas v jugovzhodnem kotu istoimenskega kraškega polja. Do naselja vodi stranska cesta, ki se odcepi od povezave Stari trg–Prezid. Ob severnem robu polja sta na sončni legi zaselka Bukovica in Hrib, medtem ko je glavna vas umeščena na osojno stran kotline.
Na severozahodnem delu so vzpetine, ob katerih se babnopoljski svet povezuje s Prezidanskim poljem na hrvaški strani. Občinski opis tu umešča kraško povirje Ljubljanice. Med Babnim Poljem in Prezidom poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Gozdovi in odprto polje določajo prostorsko podobo te obmejne vasi.
Viri: Občina Loška dolina: Vasi in zaselki, namenski odstavek Babno Polje ↗
Meritve hladne kotline
ARSO za meteorološko postajo Babno Polje navaja nadmorsko višino 755 metrov. V preglednici za primerjalno obdobje 1991–2020 je letna povprečna temperatura zraka 7,0 °C. Januarsko povprečje znaša −2,4 °C, julijsko pa 16,9 °C. Povprečna letna višina padavin v istem obdobju je 1.656 milimetrov; največje mesečno povprečje je novembra, 209 milimetrov.
Postaja je v tem tridesetletnem obdobju povprečno beležila 149 dni na leto z najnižjo temperaturo pod ničlo in 30 mrzlih dni z najnižjo temperaturo največ −10 °C. Snežna odeja je bila ob sedmi uri povprečno navzoča 78 dni na leto. ARSO podatke predstavlja kot homogenizirane in dopolnjene nize. Njegova preglednica absolutnih ekstremov za obdobje 1950–2022 navaja −34,6 °C 13. januarja 1968 in 35,2 °C 3. avgusta 2017.
Viri: ARSO: Babno Polje, podnebna povprečja 1991–2020 in ekstremi 1950–2022, datum 13. 2. 2025 ↗
Cerkev sv. Nikolaja
Turistična predstavitev kulturne dediščine Loške doline gradnjo cerkve sv. Nikolaja v Babnem Polju datira v leto 1796. Po tem opisu je nadomestila starejšo cerkev, ki je stala na mestu prvotnega naselja. Sprva je bila podružnica starotrške župnije. Na prošnjo babnopoljskih vernikov so leta 1829 ustanovili samostojno lokalijo, naslednje leto pa so domačini za svoje duhovnike zgradili župnišče.
Zgodovina vaške šole
Alenka Veber je v občinskem glasilu Obrh maja 2014 zapisala, da je bila šola v Babnem Polju ustanovljena leta 1888 kot enorazrednica. Leta 1919 je začela delovati kot dvorazrednica, leta 1963 pa je bila priključena Osnovni šoli Stari trg pri Ložu kot podružnična šola. Pouk v njej se je po istem prispevku zaključil v šolskem letu 2010/2011.
Avtorica šolo povezuje tudi z začetki lokalnega gasilstva. Pri ustanavljanju društva je sodeloval šolski upravitelj Milan Grom. Prispevek za zgodovinske podatke uporablja osebni dnevnik Babnopoljca Jožeta Janeža, ki opisuje nastanek prve gasilske čete in njene tedanje dejavnosti.
Viri: Obrh, maj 2014, fizični strani 34–35: Alenka Veber, začetki PGD Babno Polje in Rihtarjeva domačija ↗
Gasilsko društvo od leta 1924
V Janeževem zapisu, objavljenem v Obrhu, je ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Babno Polje navedena z datumom 19. julij 1924. Prva četa je štela 21 članov. Dobivali so se ob nedeljah in izvajali gasilske vaje, enkrat letno pa so pripravili vrtno veselico. Objavljena zgodovinska fotografija iz leta 1925 prikazuje blagoslovitev prve brigade; spremljevalni napis pove, da je brizgalno podarila občina Loška dolina.
Prispevek iz maja 2014 je ob devetdesetletnici društva navedel 110 članov, med njimi 43 prostovoljnih gasilcev. Opisal je sodelovanje z gasilsko zvezo Loške doline in z društvom iz bližnjega hrvaškega Prezida, zlasti med nesrečami in požari. Ob sedemdesetletnici leta 1994 je izšla brošura o društvu. V zapisu so omenjene tudi ohranjene fotografije ter društveni dokument iz leta 1929, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije.
Viri: Obrh, maj 2014, fizični strani 34–35: Alenka Veber, začetki PGD Babno Polje in Rihtarjeva domačija ↗
Rihtarjeva domačija in izseljenski spomini
Obrh maja 2014 predstavlja Zavod Rihtarjeva domačija z naslovom Babno Polje 67. Obvestilo o pohodu iz Babnega Polja do Goričic ga povezuje z notranjskim izseljenskim pisateljem Frankom Troho Rihtarjevim. Njegova knjiga Božični in velikonočni spomini je pri zavodu v Babnem Polju izšla leta 2013. V pripovedih opisuje širšo Notranjsko ter življenje gozdnih delavcev in snežniških lovcev. Goričice ob Cerkniškem jezeru so v tem besedilu navedene kot rojstni kraj njegove matere.
Viri: Obrh, maj 2014, fizični strani 34–35: Alenka Veber, začetki PGD Babno Polje in Rihtarjeva domačija ↗