
Bela Cerkev: vas nad Krko in Hiša žive dediščine
Bela Cerkev je vas v občini Šmarješke Toplice, na pomolu nad levim bregom Krke pod Velikim Vinjim vrhom. Ob cerkvi sv. Andreja se je oblikovalo gručasto jedro. Na mestu nekdanje šole danes deluje Hiša žive dediščine.
Trg in cerkev nad rečno ravnino
Pozidava se po južnem pobočju vzpenja proti osrednjemu vaškemu prostoru. Cerkev sv. Andreja stoji na najvišjem delu vzpetine, obdana s pokopališčem. Sedanja podoba je poznobaročna, povezana s prezidavo oziroma gradnjo leta 1813 na mestu starejše prednice. Oltarji so iz prve polovice 19. stoletja.
Ime vasi ljudsko izročilo povezuje z belo zidano cerkvijo, ki naj bi se razlikovala od okoliških lesenih stavb. Na vzhodni strani trga stoji nekdanja Majzljeva gostilna, Bela Cerkev 20. V njej se je leta 1906 rodil zgodovinar Fran Zwitter. Zwitter je živel do leta 1988.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 9, 1620, 22395, 30380 in 15515 (CC BY 4.0) ↗ · Šmarješke v srcu: Hiša žive dediščine ↗ · Občina Šmarješke Toplice: Župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi ↗
Od nekdanje šole do predstavitve dediščine
Hiša žive dediščine na naslovu Bela Cerkev 6 povezuje več različnih vsebin. V Deželi arheologije so razstavljene replike najdb širšega Vinjega vrha, s katerimi predstavijo življenje od prazgodovine naprej. Njen prepoznavni znak je orant, podoba molivca na obesku iz keltske dobe.
Soba žive dediščine je povezana s kulinaričnimi delavnicami domačega društva podeželskih žena in deklet, med drugim s kruhom, poticami ter jedmi iz ajde in medu. Soba ustvarjalnosti vključuje etnološke vsebine in predmete stare šole. Otrokom je namenjena Škratova soba s pripovedjo o Viniju, Soba naših prednikov pa predstavlja pomembne osebnosti tega območja.
Kaj o zgodnji poselitvi pokažejo izkopavanja
Arheološko najdišče Pri cerkvi je na zahodnem robu cerkvenega platoja. Med raziskavami ob širitvi pokopališča in gradnji mrliške vežice v letih 2009–2010 so odkrili dva rimska žgana pokopa in 68 srednjeveških skeletnih pokopov iz 10. in 11. stoletja.
Južno od središča, na ravnini ob Krki, je najdišče Dolge njive. Gradnja cest je tam razkrila rimsko cesto z grobovi ter sledove poselitve iz več obdobij. Današnji sprehod po vaškem trgu tako dopolnjuje vedenje o mnogo starejšem življenju v okolici, predstavitev v Hiši žive dediščine pa temu doda razstavni okvir.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 9, 1620, 22395, 30380 in 15515 (CC BY 4.0) ↗