O kraju Bodovlje
Bodovlje ležijo na ravnici ob desnem bregu Poljanske Sore, kjer se proti dolini odpre Bodoveljska grapa. Gručasto vaško jedro se je razvijalo ob starih poteh proti Puštalu in Škofji Loki, nekaj hiš pa stoji tudi v grapi. Občinska predstavitev navaja pet kmetijskih posesti že v viru iz leta 1291. Ločeno skupino so pozneje sestavljale manjše domačije ob cerkvi, omenjene v urbarju iz leta 1630. Ta razporeditev pomaga razumeti, kako sta se ob robu ravnice povezovala kmečko jedro in cerkveni prostor.
Na robu vasi stoji cerkev svetega Petra z gotskim jedrom iz 15. oziroma 16. stoletja. Zvonik so fasadi prizidali leta 1703, ladjo pa obokali v 19. stoletju. V prezbiteriju rebra slonijo na konzolah, med katerimi imajo tri obliko mask. Stenske poslikave pričajo o več slikarskih plasteh: župnijska predstavitev omenja pasijonske prizore furlanskih mojstrov in delo Jerneja iz Loke. Cerkev tako dopolnjuje zgodbo o srednjeveškem nastajanju Bodovelj s sledmi poznejših umetnostnih sprememb.