.jpg){kind=link}
Bogenšperk: grad, Valvasor in današnje muzejske zbirke
Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji najmočneje zaznamuje grad, povezan z Janezom Vajkardom Valvasorjem. Današnji obisk pomeni srečanje z zgodovino raziskovanja, knjižnimi izdajami in muzejsko predstavitvijo grajskih lastnikov. Pri načrtovanju ogleda je pomembna razlika med sedanjimi razstavami in zbirkami, ki jih omenjajo starejši vodniki: vseh nekdanjih postavitev na gradu ni več.
Kaj je danes na ogled v gradu
Upravljavec predstavlja razstavo Bogenšperk skozi čas, ki povezuje rodbino Wagen, Valvasorjevo ustvarjalno obdobje, lastništvo Windisch-Graetzov in preobrazbo v javno kulturno ustanovo. Valvasoriana podrobneje osvetljuje polihistorjevo življenje in Kranjsko sedemnajstega stoletja. V delovni sobi hranijo izvirnik Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689, ob njej pa je rekonstrukcija bakrotiskarne. Beseda rekonstrukcija je pomembna: obiskovalec vidi muzejsko ponazoritev zgodovinske dejavnosti, ne nespremenjenega delovnega obrata iz Valvasorjevega časa.
Grajska knjižnica prikazuje tudi poznejšo plast zgodovine. Med njeno opremo upravljavec navaja omaro iz časa Windisch-Graetzov, kasetni strop iz druge polovice osemnajstega stoletja in orgle. Prostor uporabljajo tudi za poročne obrede. Muzej ponuja samostojne oglede in vodenje; za najavljene skupine navaja slovenski, angleški, nemški in hrvaški jezik. Termin in pogoje obiska zato preverite neposredno pri gradu.
Med predstavljenimi vsebinami sta še razstava o vraževerju in čarovništvu ter delo Prizorišče človeške smrti iz leta 1682. Slednje upravljavec opisuje kot zadnje Valvasorjevo književno delo, natisnjeno na Bogenšperku. Rusko-slovenski center je posvečen Davorinu Hostniku, avtorju slovarjev med obema jezikoma. Grajski ogled tako odpira več različnih tem, od zgodovine knjige do kulturnih stikov in družbenih predstav preteklosti.
Valvasorjevo ustvarjanje in usoda posesti
Slovenska biografija Valvasorja predstavlja kot polihistorja, risarja, zbiralca in založnika. Njegova izobrazba ni izhajala samo iz domačega šolanja: po ljubljanski jezuitski gimnaziji je znanje nadgrajeval na potovanjih in v vojaški službi. Razgledanost je pozneje povezoval z zbiranjem gradiva, opazovanjem narave in obsežnim založniškim delom. Njegov prispevek o Cerkniškem jezeru je pripeljal do izvolitve v londonsko Royal Society decembra 1687.
Septembra 1672 sta Valvasor in njegova žena kupila Bogenšperk, Črni potok in že tedaj podrti Lichtenberg. Posest ni bila v celoti plačana, ambiciozno izdajanje knjig pa je dodatno povečalo finančno breme. Po izidu Slave se je moral ločiti od knjižnice in grafične zbirke; grad je prodal oktobra 1692. Zadnje mesece je preživel v Krškem. Zgodba Bogenšperka zato vsebuje tudi ceno znanstvenega in založniškega podviga, ne le podobe uspešnega graščaka.
Portal, ki povezuje Bogenšperk in Pogonik
Zanimivo povezavo z bližnjo grajsko dediščino opisuje domoznanski portal Kamra. Dvorec Pogonik nad Savo pri Litiji je bil med drugo svetovno vojno požgan, po njej pa obnovljen in predelan. Iz njegovih razvalin so rešili portal iz peščenjaka s posnetimi robovi. Prenesli so ga na Bogenšperk in vgradili v pritličje dvoriščnega stolpa. Takšen arhitekturni detajl pokaže, kako se zgodovina posamezne stavbe nadaljuje tudi v drugem prostoru. Pogonik in Bogenšperk sta različna kraja, povezavo med njima pa je mogoče razumeti prek ohranjenega stavbnega dela.
Zakaj starejši seznami zbirk niso dovolj
Tehniški muzej Slovenije v katalogu geodetske zbirke pojasnjuje, da se je njena postavitev na Bogenšperku zaprla septembra 2021. Predmeti so bili nato odstranjeni in preneseni v muzejsko hrambo. Starejša spletna predstavitev, ki geodetsko zbirko še našteva med grajskimi znamenitostmi, zato ni dokaz današnje ponudbe. Za obisk uporabite aktualno predstavitev muzeja in ob naročanju vodenja vprašajte po trenutno dostopnih razstavah, ki vas posebej zanimajo.