Breg pri Litiji: savska zgodovina in bližnja zbirka prodnikov
Breg pri Litiji je gručasto naselje na obsežni terasi na desnem bregu Save. Leži približno dva kilometra od Litije ob spodnjem delu Jablaniške doline, v neposredni bližini Tenetiš.
Ko je bila reka prometna pot
Breg je imel do zgraditve železnice leta 1849 ladjarsko postajo. Domačini so se preživljali tudi z brodarstvom, tesarstvom, pletenjem vrvi in ribolovom. Rečna pot je tako zahtevala tako plovila kot vrvi ter obrtno znanje ljudi ob njej.
Lokalna zgodovinska predstavitev navaja tudi nekdanjo opekarno na vzhodnem robu vasi, kjer je nahajališče gline. Delovala je do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Visoki kozolci pod vasjo so povezani s shranjevanjem sena za živino in konje, ki so jih potrebovali furmani.
Cerkev sv. Katarine v vaškem središču
Cerkev sv. Katarine je prepoznavna stavba sredi Brega. Gotsko jedro so na začetku osemnajstega stoletja barokizirali in mu dodali stranski kapeli. Oprema iz sredine istega stoletja dopolnjuje notranjost, zunanjščino pa členijo naslikani pilastri in okrasni pasovi.
Južno od vaškega jedra, na ledinah Dolge njive in Rjavka, so ob izkopu komunalnega jarka leta 2014 našli kamnito praskalo iz roženca. Zato je tam evidentirano arheološko območje z večjim potencialom za starejšo poselitev. Najdba je sled prazgodovinske dejavnosti, ne raziskan celovit naselbinski kompleks.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Društvo LAZ: Breg pri Litiji in Tenetiše ↗
Kaj izvemo v zbirki savskih prodnikov
V bližnjem gasilskem domu je na ogled več kot tristo primerkov kamnin, razporejenih v dvanajst vitrin. Celotna zbirka obsega več kot tisoč dvesto primerkov. Predmeti so razvrščeni po nastanku in okolju, njihovo zgodbo pa dopolnjuje petnajstminutni film Čudoviti svet prodnikov. Zbrani so bili na prodiščih od sotočja Ljubljanice in Save do Litije. Kamnine predstavljajo skoraj štiristo milijonov let geološke zgodovine, čeprav so jih reke odložile veliko pozneje.
Izhodiščna zbirka je nastajala v letih 2007–2008, večji del vzorcev pa prihaja iz osebne zbirke Alojza Županca. Uredil in poimenoval jih je geolog Uroš Herlec. Razstava je nastala v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, upravlja pa jo Društvo LAZ. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru na telefonu 070 303 321.