Bukovica pri Gorici: Zoran Mušič in industrijske zgodbe
Bukovica pri Gorici povezuje rojstni kraj slikarja Zorana Mušiča, cerkev sv. Lovrenca in razstavo o delu okoliških tovarn ter obrtnikov. Kulturni dom na naslovu Bukovica 43 predstavlja industrijsko dediščino širše občine Renče - Vogrsko.
Kraj Mušičevih prvih let
Zoran Mušič se je v Bukovici rodil 12. februarja 1909, v hiši s tedanjo številko 54. Njegov oče je bil vaški učitelj. Nelida Nemec je v občinskem glasilu leta 2007 zbrala spomine domačinov na slikarjevo otroštvo: na obiskovanje bližnje Mlečnikove gostilne in na varuško Veroniko Pirc. V Bukovici je preživel prvih pet let.
V svojem spominu na otroštvo je opisal potovanje z lokalnim vlakom proti Trstu ter kamnito kraško pokrajino z rdečimi in okrastimi jesenskimi barvami. Pozneje je živel med Benetkami in Parizom, a zgodnja pokrajina je ostala del njegovega umetniškega spomina.
Viri: Nelida Nemec: Zoran Mušič in Bukovica, Občinski list april 2007, št. 3, str. 11–12 ↗
Razstava o delavnicah in tovarnah
Stalna razstava Goriškega muzeja v kulturnem domu, Bukovica 43, s predmeti in fotografijami predstavlja industrijsko dediščino in obrti občine Renče - Vogrsko. Med lokalnimi začetki je mizarska delavnica, ki je v Bukovici nastala leta 1944. Leta 1947 so jo priključili goriškemu Zidgradu za potrebe povojne obnove; poznejši razvoj podjetja je povezan z Volčjo Drago. Mizar se je usmeril v stavbno pohištvo, predvsem okna, vrata, rolete in polkna.
Razstava sledi tudi drugim krajem občine. Pri zgodbi Šampionke omenja kisarno, ki so jo leta 1963 uredili v stari bukoviški opekarni. Tako se v predstavitvi povezujejo obdelava lesa, gradbeništvo in predelava živil.
Viri: Goriški muzej: Industrijska dediščina in obrti v občini Renče - Vogrsko ↗
Stari Britof in povojna cerkev
Cerkev sv. Lovrenca sredi vasi so postavili leta 1928 in posvetili leta 1935. Njeno notranjost je uredil Tone Kralj. Prostostoječi zvonik je mlajši, iz leta 1953.
Najstarejši del naselja zajema arheološko najdišče Britof z lokacijo stare cerkve sv. Lovrenca, posredno omenjene leta 1523. Pod njo domnevajo rimsko poštno postajo Ad Fornulos; sondiranja leta 2005 pa so dejansko dokumentirala rimskodobno melioracijo. Šolska stavba na številki 65 je iz leta 1934 in oblikovana v slogu novecento, s poudarjenim vhodom ter obsežnim dvoriščem.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗