Čepinci: povirje Velike Krke in spomini varuhov meje
Čepinci v občini Šalovci so razloženo naselje na severnem Goričkem, ob meji z Madžarsko. Ležijo v povirju Velike Krke. Po dvignjenem gričevju poteka razvodnica med Muro in Rabo, zato je krajevna lega povezana z dvema rečnima porečjema.
Stara imena in skupni prostori
V listini iz leta 1387 je kraj naveden kot Kereka superior. Poznejši zapisi uporabljajo oblike Chapench, Chypencz in Chypyncz. Njihovo zaporedje kaže, kako se je današnje ime postopno uveljavljalo v pisnih virih. Občina krajevno zgodovino povezuje z zemljiščem Dobra in rečnim imenom Krka.
Gasilski dom so Čepinci dobili leta 1934, vaški dom pa leta 1949. Oba podatka govorita o nastajanju skupnih prostorov v sicer razloženem naselju. Na gričevju se izmenjujejo pobočja, domačije in gozdnato zaledje; zaselek na Bočkorecinem Bregu je del severnega območja vasi.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Občina Šalovci: Čepinci ↗
Bakrena doba in cimprana domačija
Na ledini Špicbreg ob cesti so površinske najdbe pokazale eneolitsko naselbino, torej naselbino iz bakrene dobe. Njen obseg in notranja razporeditev še zahtevata dodatne raziskave. Severno od vasi je na travniku Pašnik ohranjena tudi nizka gomila s premerom šest metrov.
Na naslovu Čepinci 78 stoji domačija Balajžnovi iz prve četrtine dvajsetega stoletja. Stanovanjski in gospodarski del se pod skupno opečno streho združujeta v obliko črke L. Hiša je cimprana, z leseno konstrukcijo, značilno za nekdanje domačije tega območja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Obisk nekdanje karavle
Na naslovu Čepinci 36 je Graničarski muzej. Obnovljena stražnica je povezana s pohodno potjo Po peš poteh graničarjev ter jahalno potjo Po konjeniških poteh graničarjev. Postanek pri muzeju je lahko samostojen obisk ali del raziskovanja obmejnega prostora.
Na vodenju predstavijo življenje vojakov, ki so varovali mejo, in spomine domačinov na nekdanje razmere. Med razstavnimi temami so vsakdanje življenje graničarja v letih 1921–1924, priključitev Prekmurja kraljevini SHS ter določanje meje na terenu. Muzejski prikaz tako povezuje vojaško službo z vsakdanom prebivalcev.
Ogled je mogoč samo po predhodnem telefonskem dogovoru. Ob rezervaciji obiskovalec pove, ali želi vodstvo; objavljen je telefon 02 559 80 50. Stalnega dnevnega odpiralnega časa muzej ne navaja.