Cesta v Dobrepolju: Osk, kapelici in spomin Mikličevih
Cesta je dobrepoljsko naselje, katerega občinska brošura povezuje s srednjeveško omembo studenca Osk. Njeno stavbno in spominsko dediščino zaznamujejo dve kapelici, toplar v Mali Cesti in obeležje na kraju požgane Mikličeve domačije.
Cesta v občini Dobrepolje
Cesta je naselje v občini Dobrepolje. Občinska brošura Dobrepolje – dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov jo predstavlja kot najstarejšo dobrepoljsko vas in njeno omembo poveže s sodnim spisom iz leta 1141. Po brošurnem povzetku dokument opisuje vas ob studencu, obdanem z marmorjem, ki ga vir poimenuje Osk. Izvirnega sodnega spisa za ta članek nismo neposredno pregledali.
Uradni naseljski posnetek Cesti pripisuje površino 4,4028 kvadratnega kilometra. Za 1. januar 2026 beleži 284 prebivalcev; statistični podatek je bil objavljen 11. junija 2026 in se nanaša na Cesto v občini Dobrepolje.
Viri: Uradni register naselij Republike Slovenije ↗ · Občina Dobrepolje: Dobrepolje – dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov, strani 9–10 ↗ · SURS: Prebivalstvo po naseljih, 1. januar 2026; objava 11. junij 2026 ↗
Osk, Stara luža in Mala Cesta
Ista brošura opozori na razhajanje med pisnim opisom naselja pri Osku in legendo o nekdanji legi vasi ob Stari luži. Legenda selitev povezuje s turškim požigom na začetku šestnajstega stoletja. Avtorji brošure menijo, da omemba iz leta 1141 takšno pripoved postavlja pod vprašaj; legenda zato ni predstavljena kot dokazana zgodovina selitve.
Brošura Staro lužo povezuje z nekdanjim napajanjem konj in poznejšo rekreacijo. Navaja tudi, da je del prebivalcev že v enajstem stoletju živel v njeni bližini, ter na to naveže ime Mala Cesta. Kot možnost omenja rimsko cesto blizu sedanje železniške trase. Za razvoj zaposlovanja vaščanov izpostavi prihod železniške proge leta 1893 in odprtje apnenice v Predstrugah.
Viri: Občina Dobrepolje: Dobrepolje – dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov, strani 9–10 ↗
Banski vodnjak za vaščane Ceste
Ana Grandovec je v šolskem prispevku Banski vodnjak, objavljenem maja 2015 v občinskem glasilu Naš kraj, opisala vodnjak ob cesti med Cesto in Vidmom. Po njeni pripovedi so vaščani Ceste pred njegovo gradnjo uporabljali Staro lužo za pitno vodo in napajanje živine. Zaradi večjega prometa in onesnaževanja po prvi svetovni vojni je uprava Dravske banovine občini namenila sredstva za vodnjak približno sto metrov od luže, ob cesti proti Cesti.
Prispevek navaja desetmetrski izkop ter s kamni obzidano valjasto obliko. Zgornjo ploščo je dopolnjeval betonirani del, imenovan tivc, skozi katerega so črpali vodo. Vodnjak je po avtoričinem zapisu uporabljalo prebivalstvo do gradnje vodovoda v sedemdesetih letih. Leta 2015 ga je opisala kot pokritega. V isti vasi je omenila še drug zapuščen izvir, iz katerega so po njenem zapisu pili vodo do leta 1980. To so podatki pripisane lokalne pripovedi iz leta 2015, ne današnje zagotovilo pitnosti ali uporabnosti vode.
Viri: Naš kraj, maj 2015, str. 15: Ana Grandovec, Banski vodnjak, šolski prispevek ↗
Dve kapelici sv. Antona Padovanskega
Register ločeno evidentira dve kapelici, posvečeni sv. Antonu Padovanskemu. Kapelica v vasi stoji pri hiši Cesta 9, v križišču na južnem delu naselja. Opisana je kot historična kapelica odprtega tipa s konca devetnajstega stoletja; registrska datacija jo uvršča v njegovo zadnjo četrtino.
Druga kapelica stoji južno od vasi, severno od hiše Cesta 1. Tudi zanjo register navaja odprti tip, istega svetnika in zadnjo četrtino devetnajstega stoletja. Gre za dve posebej evidentirani stavbi, ne za dve imeni iste kapelice.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Cesta v Dobrepolju, kapelici, toplar in znamenje ↗
Toplar na domačiji Cesta 4
V zaselku Mala Cesta je na domačiji Cesta 4 registriran kozolec toplar iz druge četrtine dvajsetega stoletja. Ima tri pare oken. Njegova brana je zaprta s pravokotno sekajočim se tramičevjem, povezanim s kovanimi žeblji in sponami. Streha je simetrična dvokapnica z betonsko kritino. Registrski opis ga umešča v sklop domačije, ne med javne razstavne objekte.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Cesta v Dobrepolju, kapelici, toplar in znamenje ↗
Obeležje na kraju Mikličeve domačije
V severnem delu vasi, na robu gozda, register opisuje spominsko znamenje članom Mikličeve družine, padlim v narodnoosvobodilnem boju. Stoji na kraju njihove domačije, požgane julija 1942. Znamenje je bilo odkrito leta 1983. Pokončno stelo s posvetilom obdaja manjša betonska ploščad z okrasnim zelenjem.
Terenski zapis Daniela Divjaka na portalu Partizanstvo, dopolnjen 1. oktobra 2020, daje natančnejši datum odkritja: 29. maj 1983. Pobudo pripisuje Odboru tedna tradicij NOB pri krajevni organizaciji ZB NOV Dobrepolje. Obeležje je po načrtu Ignaca Mikliča izdelalo podjetje Mineral v Ljubljani, napis pa je pripravil dr. Avguštin Lah. Zapis ga opisuje kot temni marmor velikosti 60 × 147 × 15 centimetrov, medtem ko register material imenuje granit. Terenski opis navaja tudi vklesane črke, poudarjene z rdečo barvo.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Cesta v Dobrepolju, kapelici, toplar in znamenje ↗ · Partizanstvo: obeležje Mikličevi družini, terenski zapis Daniela Divjaka, dopolnjen 1. oktobra 2020 ↗