Črnci pri Apačah: dvorec Freudenau, kužna znamenja in bučno olje
Črnci združujejo podeželsko lego med njivami in gozdom Arda z dvorcem Freudenau. Predstavitev kraja povezuje njegove stavbne posebnosti, zgodovino posesti in lokalno oljarsko dejavnost.
Med Apačami, Žepovci in gozdom Arda
Črnci so gručasto naselje sredi Apaškega polja v občini Apače. Razvojni program turizma iz leta 2008 jih umešča med Žepovce in Apače, južno od ceste Šentilj v Slovenskih goricah–Gornja Radgona. Na severni strani vasi opisuje njive in travnike na ilovnatih tleh, proti Muri pa ozek pas gozda. Južno od vasi je obsežen listnati gozd Arda. Prebivalce imenuje Črnčani.
Ista publikacija navaja omembo kraja kot pristave leta 1124. Otokarjev deželnoknežji urbar iz let 1265–1267 po njeni predstavitvi v vasi navaja osem hiš in strelski dvorec. To sta zgodovinska podatka, povzeta po občinskem razvojnem programu, ne datacija vseh ohranjenih stavb.
Razvojni program ob Črncih omenja tudi domnevo o še neodkopanih gomilah pri vasi. Občinska predstavitev poti Od vasi do vasi med kraji z ohranjenimi starimi mlini izrecno našteva Črnce. Gre za mlinsko dediščino vasi, predstavljeno ob poti po Apaškem polju.
Viri: PORA Gornja Radgona: Razvojni program turizma občine Apače, povezava 2008, fizični strani 6 in 25 ↗ · Občina Apače: Pot od vasi do vasi, namenski odlomki o Črncih ↗
Dvorec Freudenau in baročni park
Dvorec Freudenau, v registru imenovan tudi Freidenav oziroma Meinlova graščina, je povezan z naslovi Črnci 47, 48, 49 in 50. Stoji na levi strani ceste, ki povezuje Maribor in Lenart z Gornjo Radgono in Prekmurjem. Register opisuje baročno jedro, poznejšo klasicistično predelavo ter dvonadstropen in triosen osrednji rizalit. Kompleks vključuje gospodarska poslopja, ograjen park z vrtnimi paviljoni, ostanke parterjev in kapelo ob zaključku parka. Registrska datacija kompleksa zajema prvo polovico in zadnjo četrtino 17. stoletja ter prvo polovico 19. stoletja.
V veži dvorca je vzidan rimskodobni nagrobni relief. Razvojni program in občinski opis poti ga umeščata v 2. stoletje ter opisujeta portreta moža in žene v okroglem medaljonu. Program iz leta 2008 park označuje kot dvodelni francoski park z geometrično zasnovo in ga prišteva med zgodnejše baročne stvaritve te vrste na Slovenskem. Tedaj je opozarjal na slabo ohranjenost parka in skoraj razpadlo kapelo na severnem robu posestva.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Črnci, enote 6684, 6716, 6717 in 27495 ↗ · PORA Gornja Radgona: Razvojni program turizma občine Apače, povezava 2008, fizični strani 6 in 25 ↗ · Občina Apače: Pot od vasi do vasi, namenski odlomki o Črncih ↗
Meinlova graščina v 20. stoletju
Po razvojnem programu je v začetku 20. stoletja lastnik dvorca postal dunajski veletrgovec s kavo Julius Meinl. Med drugo svetovno vojno je dvorec zasedel okupator, Meinl pa je z ženo judovskega porekla zapustil posestvo. Po vojni je kompleks prešel v last države Jugoslavije, prostore pa je pozneje uporabljal kmetijski kombinat. Publikacija iz leta 2008 navaja tudi tedanji prehod k zasebnemu lastniku. Ta zgodovinski pregled ne potrjuje današnje možnosti vstopa v dvorec.
Razvojni program dopušča tudi možnost, da je bilo med drugo svetovno vojno v parku dvorca teniško igrišče.
Viri: PORA Gornja Radgona: Razvojni program turizma občine Apače, povezava 2008, fizični strani 6 in 25 ↗
Dve kužni znamenji ob cesti
Ob cesti Apače–Črnci sta poimensko registrirani dve kužni znamenji iz 17. stoletja. Znamenje ob potoku je drugo v zaporedju treh istovrstnih znamenj med Apačami in dvorcem. Stoji južno od ceste. Njegov steber z bazo od tabernakljastega nastavka enakega premera ločuje profiliran zidec. Na vrhu je masivna preklada s čebulasto streho iz štirih stiliziranih listov. Tretje znamenje stoji vzhodno pred dvorcem Freudenau, prav tako južno ob cesti; register zanj navaja enako zasnovan steber in zgornji zaključek.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Črnci, enote 6684, 6716, 6717 in 27495 ↗
Kapelica v osrednjem delu vasi
Vaška kapelica je v registru umeščena v osrednji del Črncev, nasproti hiše s številko 22. Zgrajena je bila na prelomu 19. in 20. stoletja. Ima zvonik in profilirano fasado. V stranskih nišah pritličnega dela zvonika opis navaja novejše poslikave.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Črnci, enote 6684, 6716, 6717 in 27495 ↗
Bučno olje nasproti dvorca
Občinska ponudniška brošura na povezavi iz leta 2022 na naslovu Črnci 65 predstavlja Janeza Štuhca, nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Proizvodnjo umešča nasproti dvorca Freudenau. Družina Štuhec po njenem opisu praži bučna semena in iz njih stiska domače čisto bučno olje. Predstavitev poudarja dolgoletno tradicijo in izkušnje ter opisuje možnost ogleda proizvodnih prostorov, kjer obiskovalci spremljajo stiskanje olja. Gre za ponudbo, predstavljeno v tej brošuri, ne za potrjen današnji urnik ogledov.