Davča: samotne kmetije, lan in etnografska dediščina
Davča v občini Železniki ima razložene kmetije in tradicijo pridelave ter predelave lanu. Turistično društvo predstavlja to dediščino z etnografskimi prikazi in muzejem.
Razloženo naselje samotnih kmetij
Krajevni portal Davčo umešča na zahod Škofjeloškega hribovja, med območji Porezna in Blegoša. Opisuje jo kot raztreseno naselje kmetij. Severni del poimenuje z Žbontom in Kovki, katerih imena povezuje s hišnimi imeni Jemčev, Čemažarjev in Šoštarjev. Na južni strani našteva Črni vrh, Tuškov Grič, Bičkarjev vrh in Cimprovko.
Po krajevni predstavitvi poznamo Osojno, Zgornjo, Spodnjo in leskovško Davčo. Za najvišjo naseljeno kmetijo navaja Pr Sorčanu v Osojni Davči na višini 1126 metrov. Središče vasi poimensko sestavljajo kmetija pri Jemcu, župnišče s cerkvijo, etnografski muzej in šola. Geografski podatki so pripisani tej nedatirani krajevni predstavitvi.
Potok Davščica po opisu izvira pod Poreznom, se preliva prek zgornjega, srednjega in spodnjega slapu ter nadaljuje po vijugasti skalnati strugi. Pri Davškem mostu se izliva v Selško Soro. Portal vas uvršča v občino Železniki.
Uredniški geografski dodatek v Lipovem listu iz leta 2019 opisuje samotne kmetije z zaokroženo posestjo, imenovano celki. Razgibanost pokrajine povezuje s potokom Davščico, ki razjeda skrilasto površino. Po tem opisu je oblikoval soteske in pečine, posebej v Zali in Javorjevem robu. Ta predela uredniški dodatek predstavi kot vhod v davški svet.
Viri: Klavdija Kejžar in Nataša Koder, TD Davča: Živahna društvena dejavnost, Lipov list, 2. julij 2019 ↗ · Krajevni portal: Davča, geografska predstavitev ↗
Hišna imena v raziskavi iz leta 2022
Davško dediščino domačij podrobneje dokumentira knjižica Kako se pri vaši hiši reče?, ki sta jo maja 2022 zbrala in uredila Kristina Miklavčič iz Razvojne agencije Sora ter Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Publikacija obravnava več naselij občine Železniki, Davči in Podporeznu pa namenja poimenske sezname ter pripovedi o domačijah. Raziskava je nastala v projektu Stara hišna imena – obraz dediščine naših krajev s sofinanciranjem občine.
Pri zbiranju so sodelovali starejši domačini v razgovorih in drugi krajani na skupnem srečanju. Urednika pojasnita, da seznam vsebuje tudi imena, ki jih ljudje še poznajo, čeprav niso več v vsakdanji rabi. Posebej sta evidentirala imena iz zgodovinskih virov, ki jih domačini ne poznajo več. Domača imena sta obravnavala ločeno od priimkov vsakokratnih lastnikov, saj so se na domačijah lahko ohranila tudi po menjavi družine.
Za Davčo in Podporezen sta uporabila abecedne sezname zemljiških lastnikov iz franciscejskega katastra za Kranjsko iz leta 1826, iz katastrskih občin Davča, Sorica in Leskovica. Drugi sklop so bile župnijske knjige: davška za obdobje 1860–2010, zaliloška za 1850–1970 in leskovška za 1900–1960. Tabele primerjajo hišno številko, staro številko, zapis v katastru in župnijski knjigi ter narečno in delno poknjiženo obliko imena.
Jezikoslovno pojasnilo knjižice Davčo uvršča med okoliška kmečka naselja s selškim narečjem. V Leskovški Davči opaža tudi elemente poljanskega narečja. Zapis hišnih imen vsebuje naglasna znamenja za dolžino in širino naglašenih samoglasnikov ter znak za polglasnik. Ob narečni obliki je dodan zapis z znaki slovenske abecede in poknjiženo končnico; razliko med obema oblikama je mogoče spremljati pri posameznih davških domačijah.
Pripovedi o Pstinarju, Sorčanu, Varžetu in Jemcu
Davški del knjižice pojasnjuje ime Pri Pstinarju z zemljiščem, imenovanim pstina, torej pustim in slabo rodovitnim delom posesti. Po pričevanju Stanislava Peternelja so na tej lokaciji počasi izsekavali gozd in pridobivali obdelovalne površine. Knjižica pri tej domačiji navaja lesen strop stare hiše z letnico 1835 ter prve lastnike s priimkom Schwarzkobler že pred letom 1800. Podatke o starejši domačiji izrecno pripiše Peterneljevemu pričevanju.
Druga pripoved povezuje domačijo Pri Sorčanu s pastirjem iz Sorice. Po razlagi domačinov, objavljeni v knjižici, naj bi ta pasel živino na zemljišču poznejše domačije, ime pa naj bi se ohranilo po vasi njegovega izvora. Pri Varžetu je izvor imena povezan z lego v globoki grapi Spodnje Davče. Stara mama lastnice je pripovedovala o sosedini primerjavi globine z žepom, narečno varžetom. Obe razlagi sta zabeleženo krajevno izročilo.
Ime domačije Pri Jemcu knjižica povezuje s prvimi naseljenci s priimkom Jemec. Navaja tudi zapis Jurija Jemca kot župana v Davči v Loškem urbarju iz leta 1630. V hiši sta pozneje delovali gostilna in trgovina; med letoma 1926 in 1941 ju je po knjižici vodil Alojz Štravs. Na objavljeni fotografiji hiše okoli leta 1930 je viden napis z njegovim imenom ter oznakama gostilne in trgovine.
Davška tabela knjižice pri domačiji Pri Jemcu primerja hišno številko 25 s staro številko 13; v katastrskem stolpcu je zapis Jemz, v župnijskem Jemec. Pri Vrhovcu je povezana s hišno številko 17 in staro številko 9, s katastrskim zapisom Verhouz in župnijskim Vrhovec. Pri Žagarju, hišna številka 28 in stara 17, sta navedena zapisa per Shagari ter v žagi. Gre za primerjavo zapisanih imen v publikaciji, ne za današnji imenik stanovalcev.
Turistično društvo od leta 1968
Po prispevku članic Turističnega društva Davča je ustanovno pobudo leta 1968 podpisalo enajst mladih domačinov. Nato se je pridružilo še dvajset članov, zato je društvo začelo delo z enaintridesetimi člani. Med prvimi dejavnostmi je bila etnografska prireditev Dan teric. Prirejanje je za nekaj časa zamrlo, ponovno pa so ga obudili ob koncu osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja.
Klavdija Kejžar in Nataša Koder v prispevku iz leta 2019 opišeta tudi povezovanje društva s Krajevno skupnostjo Davča ter prostovoljnimi gasilci. Sodelovali so pri nakupu in prevzemu gasilske cisterne za PGD Davča. Med drugimi dejavnostmi naštevata obiske gostov s potopisnimi predstavitvami in delavnice ročnih spretnosti. Davško tradicijo so predstavljali tudi na sejmu Alpe–Adria in dogodku 24 ur klekljanja in domačih obrti v Železnikih, torej zunaj same vasi.
Avtorici sta v objavi iz julija 2019 navedli, da je društvo v predhodnem letu štelo šestintrideset članov. Izpostavili sta vključevanje mladih: pred dvema letoma se je pridružilo deset novih mladih članov, ki so pomagali pri organizaciji dogodkov in prispevali zamisli. To je časovno opredeljen društveni podatek iz prispevka, ne sedanje članstvo.
Viri: Klavdija Kejžar in Nataša Koder, TD Davča: Živahna društvena dejavnost, Lipov list, 2. julij 2019 ↗
Od lanene bilke do platna
Avtorici društvenega prispevka navajata, da so v Davči do konca šestdesetih let dvajsetega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan. Dan teric ohranja prikaz njegove pridelave in predelave s starimi orodji. Postopek se začne s puljenjem na njivi, nadaljuje s sušenjem v laneni jami in trenjem na trlicah. Sledita mikanje ter česanje, nato predenje na kolovratu.
Poznejša opravila v opisanem prikazu so pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje na statvah. Ob delu z lanom domačini pokažejo tudi izdelovanje lanene vrvi. Drugo predstavljeno opravilo je vrtanje lesenih cevi, kakršne so nekoč uporabljali za dovod vode do hiše. Prikazi so v društvenem zapisu povezani s starimi oblačili, igro »vleči uš« in otroškimi igrami.
Krajevna stran turističnega društva prireditev umešča na kmetijo Pr’ Vrhovcu in jo opisuje kot dvodnevno dogajanje tretji konec tedna v avgustu. Njeno vsebinsko jedro je prikaz poti od lanene bilke do platna na starih orodjih. Občinsko glasilo Ratitovška obzorja iz junija 2017 začetek prirejanja prav tako povezuje z letom 1968 in napoveduje tedanjo izvedbo.
Viri: Turistično društvo Davča: Dan teric ↗ · Klavdija Kejžar in Nataša Koder, TD Davča: Živahna društvena dejavnost, Lipov list, 2. julij 2019 ↗ · Ana Šubic: Dan teric, Ratitovška obzorja 33, junij 2017, fizična stran 33 ↗
Etnografski muzej in davške družine
Društveni prispevek v Lipovem listu začetek etnografskega muzeja umešča v leto 2007. Osrednja razstava je posvečena lanu, njegovi pridelavi in predelavi. Med razstavljenimi orodji izrecno omenja statve ter trlice. Poleg te vsebine je opisana stalna razstava o davških družinah nekoč in zdaj.
Za otroke avtorici opisujeta delavnice izdelovanja predmetov iz lanenega platna. Prispevek za tedanji muzej navaja sprejem vnaprej napovedanih skupin. Podatek je del datiranega društvenega opisa, zato ne predstavlja preverjenega današnjega urnika ali samodejnega zagotovila dostopa.
Viri: Klavdija Kejžar in Nataša Koder, TD Davča: Živahna društvena dejavnost, Lipov list, 2. julij 2019 ↗
Pešpot po Davči in Zadnji majnik
Društvo v svojem prispevku opisuje tradicionalni pohod Pešpot po Davči. Zbiranje pohodnikov umešča v središče Davče, čas pa na tretjo nedeljo v septembru. Trasa se po opisu spreminja, tako da pohodniki ob različnih izvedbah spoznavajo različne dele razloženega naselja. Dolžina in natančen potek posamezne izvedbe v tem prispevku nista navedena.
Druga poimensko predstavljena prireditev je Zadnji majnik. Društvo jo povezuje s spominom na romanje k cerkvi davške Marije. Zadnjo nedeljo v maju so po opisu povabili gledališke skupine in pripravili druženje krajanov. Prispevek hkrati dokumentira skrb društva za pohodne poti, okolico Davških slapov in sodelovanje pri vaški čistilni akciji.
Viri: Klavdija Kejžar in Nataša Koder, TD Davča: Živahna društvena dejavnost, Lipov list, 2. julij 2019 ↗
Trije Davški slapovi
Krajevni zapis o Davških slapovih, objavljen 13. junija 2022, opisuje tri slapove v navpičnih stenah ob Davščici. Spodnji slap je po njem visok pet metrov. Na strmih policah se deli v dva dela, ki se ob močnejših nalivih združita. Srednji slap sestavljata dva pramena; levi je po opisu izdatnejši. Šest metrov nižje se združita v tolmunu.
Zgornji slap je v istem zapisu prav tako opisan s šestmetrskim padcem. Nad njim je sotočje pritokov izpod Huma in Konjskega brda, z zahodne strani pa se zbira voda izpod Porezna. Avtor za ogled zgornjega slapu priporoča urejeno razgledno točko, ker je okolica ožja in strma. Ureditev območja z informativnimi tablami, klopcami in mizo pripisuje Turističnemu društvu Davča.
Opis dostopa se začne na regionalni cesti Železniki–Podrošt, pri odcepu Davča/Cerkno pred Zalim Logom. Nadaljuje čez Davški most in ob strugi Davščice, mimo gasilskega doma proti kamnolomu. Po zapisu asfalt pozneje zamenja makadamska podlaga; zadnji približno 150-metrski odsek do spodnjega slapu je peš. To je potek iz objave leta 2022, ne preverba današnje prevoznosti ali urejenosti poti.
Podružnična šola v vaškem središču
Krajevna predstavitev podružnično šolo Davča umešča v središče vasi, skupaj s cerkvijo, župniščem in etnografskim muzejem. Navaja pouk od prvega do petega razreda za otroke iz davškega okoliša. Za nadaljevanje šolanja od šestega razreda opisuje vožnjo v centralno šolo v Železnikih, ki jo označi kot osemnajst kilometrov oddaljeno. To so podatki nedatirane predstavitve šole na krajevnem portalu.
Neposredna predstavitev Podružnične šole Davča navaja naslov Davča 22. V svojem nedatiranem opisu poroča o energetski obnovi, novi strešni kritini in ogrevanju z biomaso s sosednje kmetije. Za šolo je urejeno igrišče, ki ga po opisu uporabljajo učenci pri športni vzgoji in krajani za popoldansko rekreacijo. Pod šolo predstavi otroško igrišče z igrali in kotiček za pouk na prostem. Omenja tudi organiziran prevoz otrok do šole in nazaj, ker so njihove domačije od nje precej oddaljene.
Viri: Krajevni portal: Podružnična šola ↗ · Podružnična šola Davča: O šoli, nedatirana predstavitev ↗
Župnijska cerkev
Župnijska stran krajevnega portala poimensko predstavi cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega. Umešča jo v središče Davče in navaja naslov Davča 80. S tem potrjuje konkreten cerkveni objekt v vaškem središču. Objavljeni seznami mašnih namenov na tej strani se nanašajo na leto 2023.
Terenski popis in sodelovanje domačinov
Kristina Miklavčič je v Ratitovških obzorjih septembra 2021 poročala o predhodnem terenskem popisu na območju Davče in Podporezna. Julija istega leta so izvedli še srečanje z domačini ter ob sodelovanju Razvojne agencije Zgornje Gorenjske pojasnjevali pomen hišnih imen in njihov pravilen narečni zapis. Imena, ki so jih potrdili domačini, so poslali Institutu za slovenski jezik v strokovni pregled. Za september je prispevek napovedoval soglasja za izdelavo glinenih označevalnih tablic.
Viri: Kristina Miklavčič: Popis hišnih imen, Ratitovška obzorja 57, september 2021, fizična stran 15 ↗
Davška epizoda tiskarne Trilof leta 1944
Prispevek Petre Lombar Premru v Glasilu Občine Preddvor iz decembra 2020 povezuje Davčo z medvojnim delovanjem arhitekta Marjana Šorlija. Po požigu njegove domačije na Rupi leta 1944 je odšel v partizane in pod psevdonimom Viher deloval v Partizanski tiskarni Trilof v Davči na Gorenjskem. Prispevek navaja, da so decembra 1944 izdali bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice. Fotografijska legenda Šorlija in Janeza Vidica predstavi kot snovalca medvojne izdaje.