Divača: filmski muzej, železnica in Divaška jama
Divača je kraško naselje, kjer se zgodovina železniškega križišča povezuje s slovenskim filmom in bližnjim kraškim podzemljem. V središču je Škrateljnova domačija z Muzejem slovenskih filmskih igralcev in razstavo o Iti Rini, nedaleč od naselja pa Divaška jama. Obisk lahko začnete pri muzeju ali železniški postaji ter mu dodate sprehod po učni poti Risnik. Divača je tudi ime občine; njene posamezne znamenitosti so razporejene po različnih naseljih in okolici, zato je pri izbiri cilja pomemben njegov dejanski naslov.
Prepoznavnost kraja ni nastala le zaradi ene znamenitosti. Železnica je v 19. stoletju prinesla nove poklice in prebivalce, pevska društva so ohranjala slovensko besedo, filmska dediščina pa je dobila prostor v obnovljeni kraški domačiji. Te tri zgodbe pomagajo razumeti Divačo kot naselje z lastnim kulturnim življenjem. Za obiskovalca so uporabne tudi njene povezave: prihod z vlakom omogoča nadaljevanje peš, avtocestni izvoz pa vodi do središča in muzejskega kompleksa na Kraški cesti.
Škrateljnova domačija: kraška arhitektura in filmski muzej
Škrateljnova domačija stoji na Kraški cesti 26. Turistični zavod jo umešča v 17. stoletje in jo predstavlja kot primer kraške stavbne dediščine. Celota obsega stanovanjsko hišo, nekdanji hlev in skedenj; pri obnovi so ti deli dobili muzejsko rabo. Objekt je od leta 1992 zavarovan kot etnološki spomenik. Zato ogled ne ponuja samo vsebine razstav, ampak tudi srečanje z arhitekturo domačije, v kateri so bili bivalni in gospodarski prostori povezani v skupen kompleks.
Prenova je potekala v več korakih. Muzej v svojem zgodovinskem pregledu navaja obnovo stanovanjske hiše leta 1997 in ureditev razstave o Iti Rini v njenem prvem nadstropju. Idejo za širši muzej slovenskih filmskih igralcev je razvil prvi direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan. Leta 2002 je arhitekt Vojteh Ravnikar v okviru seminarja na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pripravil študentski natečaj za načrt prenove. Občina je leta 2007 kandidirala za sredstva Norveškega finančnega mehanizma, pogodba pa je bila podpisana 3. junija 2008.
Obnova kompleksa je bila končana julija 2010, muzej pa so slovesno odprli 8. julija 2011. Za prenovo so arhitekti Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli leta 2011 prejeli Plečnikovo nagrado. Muzej upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka. Njegova lokacija v središču omogoča, da filmsko dediščino vključite v običajen sprehod skozi naselje, ne da bi morali najprej obiskati oddaljen turistični kompleks.
Viri: Muzej slovenskih filmskih igralcev — zgodovina, naslov in urnik ↗ · Visit Kras — Škrateljnova domačija in prenova ↗
Ita Rina in dve igralki, povezani z Divačo
V Divači sta bili rojeni Metka Bučar leta 1903 in Ida Kravanja leta 1907. Kravanja je pod umetniškim imenom Ita Rina postala znana igralka evropskega nemega filma. Stalna razstava je posvečena njenemu življenju in poklicni poti med letoma 1907 in 1979. Muzej navaja natančen rojstni datum 7. julij 1907 ter njeno širšo prepoznavnost v tridesetih letih 20. stoletja. Na ogled je v nadstropju Škrateljnove hiše.
Slovenska kinoteka je raziskovanje njenega dela vključila med prednostne naloge ob ustanovitvi leta 1996. Ob devetdesetletnici igralkinega rojstva leta 1997 se je povezala z občino. Opis stalne razstave nadaljnjo ureditev hiše in razstave postavlja v naslednje leto. Tako se priprava in obnova ob jubileju ločita od predstavitve razstavne vsebine; celotni muzej je nato sledil leta 2011. V zgodbi domačije je zato več pomembnih datumov, ki označujejo različne faze razvoja.
Del razstave je štiridesetminutni igrano-dokumentarni film Deklica s frnikulami iz leta 1997, ki ga je režiral Silvan Furlan. Za večje skupine muzej predvideva ogled filma v dvorani. Ta možnost je uporabna pri načrtovanju skupinskega obiska, saj poleg razstavnega ogleda prinaša še filmsko pripoved. Razstava o Iti Rini je del širšega muzeja, zato ob prihodu navedite, ali vas zanima samostojen obisk, vodstvo ali tudi organizirana projekcija.
Viri: Muzej slovenskih filmskih igralcev — zgodovina, naslov in urnik ↗ · Muzej slovenskih filmskih igralcev — stalna razstava Ita Rina ↗
Železnica je spremenila razvoj naselja
Pred zadnjo etapo gradnje Južne železnice od Ljubljane do Trsta je imela Divača po zgodovinskem pregledu Vojaškega muzeja Tabor 33 hišnih številk. Julija 1857 so odprli 144,9 kilometra dolgo progo tega odseka. Septembra 1876 je sledila približno 140 kilometrov dolga državna proga Divača–Pulj. Kraj je s tem postal pomembno železniško križišče, naselje pa je začelo rasti. Železniška zgodovina pojasni, zakaj je postaja osrednja točka tudi pri današnjem načrtovanju prihoda.
Za delovanje prog so potrebovali strojevodje, sprevodnike, vlakovne odpravnike, progovne delavce, čuvaje, premikače, kretničarje, skladiščnike in zaposlene v delavnicah. Nova dela so pritegnila prebivalce Divače, sosednjih vasi in Istre. Muzejski pregled opisuje tudi priseljevanje ter spremembe v sestavi zaposlenih pod različnimi oblastmi. S prometom se je razvijalo okolje, v katerem železniški poklic ni bil samo služba, ampak pomemben del družinske in krajevne zgodovine.
Leta 2016 je bila v Stari šoli pripravljena razstava o železnici ob 140-letnici proge proti Pulju. Predstavljala je uniforme, železniške svetilke, signalizacijske predmete, dele tračnic in dokumente. To je bila časovno omejena razstava, njen opis pa je dragocen zgodovinski vir. Muzej Tabor je med gradivom navedel tudi uniformo godbenika divaškega železničarskega pihalnega orkestra iz leta 1955. Železniška dediščina se torej povezuje tudi z glasbenim življenjem kraja, ne samo z vlaki in progami.
Železniško dediščino je mogoče spoznati tudi skozi predmete, zabeležene v razstavnem pregledu iz leta 2016. Med njimi so bili ročni petrolejski svetilki za osvetljevanje in signalizacijo, rogovi vlakovnih odpravnikov, induktorski telefon in različna pokrivala. Uniforme so predstavljale obdobja Južne železnice, druge svetovne vojne, Jugoslovanskih državnih železnic in Slovenskih železnic. Gradivo so dopolnili svojci železničarjev ter tedaj zaposleni. Predmeti povežejo velike datume odprtja prog z vsakdanjimi nalogami ljudi, ki so skrbeli za promet, premikanje vagonov in sporazumevanje na postaji.
Viri: Vojaški muzej Tabor — zgodovina železnice v Divači, razstava 2016 ↗
Pevska tradicija in ohranjanje slovenske besede
Mešani pevski zbor Divača začetek svoje tradicije šteje od leta 1894, ko so v divaški cerkvi postavili nove orgle. Njegov spletni zgodovinski pregled večinoma izhaja iz brošure ob stoletnici leta 1994. Prvi zbor je deloval predvsem v cerkvi; med zgodnjimi pevovodji sta navedena železničar Čič in učitelj Bano. Ob pevski dejavnosti sta v začetku 20. stoletja nastali tudi društvo Danica in telovadno društvo Sokol.
Leta 1920 so ustanovili Pevsko izobraževalno društvo Divača–Ležeče, v katerem je poleg pevcev delovala dramska skupina. Zgodovinski pregled opisuje, kako je fašistični režim omejeval slovensko petje ter kako je razpršitev slovenskih železničarjev po Italiji prizadela zbor. Cerkev je ostala eden od prostorov, kjer se je izročilo lahko nadaljevalo. Med drugo svetovno vojno so starejše pevce dopolnjevali mlajši, po ustanovitvi narodne osnovne šole oktobra 1943 pa sta šola in zbor sodelovala tudi pri nastopih.
V poznejših desetletjih se je sestava zbora spreminjala. Leta 1967 sta se pod vodstvom Evgena Prinčiča povezala moška zbora Divače in Sežane, leta 1971 pa je divaški zbor nastopil na reviji Primorska poje v Trstu. Od leta 1972 je mešani zbor vodil Edi Race. V zgodovinski brošuri so opisane tudi skladbe, ki jih je za zbor napisal Ubald Vrabec. Ta kulturna sled povezuje železniške družine, šolsko delo, ljubiteljsko ustvarjanje in stike s slovenskim zamejstvom.
Divaška jama: kapniki in zgodovina odkritja
Divaška jama leži v bližini naselja, ob cesti Divača–Lokev. Upravljavec navaja, da jo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna. Za obiskovalce so jo uredili leta 1887, ko jo je obiskal tudi prestolonaslednik Rudolf. Po njem se je nekaj časa imenovala Rudolfova vilenica. Med znanimi obiskovalci je naveden še Sigmund Freud. Jama ima zato poleg geološke tudi dolgo zgodovino turističnega raziskovanja in obiskovanja.
Turistični zavod jo uvršča v obsežen kraški sistem udornih dolin, brezen in jam, ki ga je oblikovala reka Reka. V notranjosti se vrstijo kapniške oblike, nastale z odlaganjem raztopljenega apnenca: zavese, stalagmiti in druge tvorbe. Upravljavec opisuje rove in dvorane kot rezultat delovanja podzemnih voda v apnenčastih skladih. Za ogled je urejena in osvetljena približno petsto metrov dolga pot.
Temperatura v jami je okoli osem stopinj Celzija, zato so topla oblačila smiselna tudi poleti. Turistični opis za obisk predvideva približno uro in pol. Do vhoda vodijo table ob cesti proti Lokvi, kontaktni naslov pa je Kraška cesta 67. Za dejanski termin ogleda uporabite povezavo na upravljavca. To je bolj zanesljivo kot prenašanje vseh sezonskih urnikov iz različnih turističnih objav; pripravo obiska lahko zaključite z izbiro razpoložljivega vodenega termina.
Viri: Visit Kras — Divaška jama in učna pot Risnik ↗ · Divaška jama — odkritje in naravne posebnosti ↗
Risnik in obisk brez avtomobila
Turistični zavod posebej predlaga prihod v Divačo z vlakom in nadaljevanje proti jami po Krasoslovno naravoslovni učni poti Risnik. Pot vodi skozi kraški gozd in mimo velikih udornih dolin. Tako se ogled podzemlja dopolni z opazovanjem površinskih oblik, ki nastajajo v istem kraškem svetu. Izhodišče pri železniški postaji omogoča, da sprehod vključite v obisk naselja in muzeja.
Pri takšnem dnevu sta muzej in jama ločena cilja z različnim načinom obiska. Muzej je v središču na Kraški cesti 26, jama pa ob povezavi proti Lokvi na naslovu Kraška cesta 67. Najprej izberite termin jame, nato mu prilagodite sprehod in muzejski ogled. Za obisk muzeja z večjo skupino je potrebna predhodna najava, za pohod pa obutev, primerna za pot skozi gozd. Poleti poleg opreme za zunanje razmere vzemite še toplejši sloj za podzemlje.
Viri: Visit Kras — Divaška jama in učna pot Risnik ↗ · Muzej slovenskih filmskih igralcev — zgodovina, naslov in urnik ↗
Urnik, kontakti in priprava muzejskega obiska
Po podatkih muzeja, preverjenih 7. oktobra 2026, je redni urnik od oktobra do aprila od srede do nedelje med 10. in 17. uro. Od maja do septembra je naveden čas od 9. do 18. ure na iste dneve. Zadnji vstop je eno uro pred zaprtjem. Za šolske in druge organizirane skupine omogočajo obisk tudi zunaj rednega urnika, vendar ga je treba najaviti teden dni vnaprej. Na spletni strani so posebej navedeni tudi praznični dnevi, ko je muzej zaprt.
Za dogovor sta objavljeni telefonski številki 041 550 044 in 05 7310 949 ter naslov msfi@kinoteka.si. Pri povpraševanju navedite število obiskovalcev, želeni datum ter zanimanje za razstavo, vodstvo ali projekcijo. Muzej stoji nekaj metrov za knjižnico in gostiščem Malovec; za prihod z avtoceste usmerjajo na izvoz Divača in nato proti središču ter Škrateljnovi domačiji. Naslov Kraška cesta 26 je primeren tudi za neposredno navigacijo do filmskega muzeja.
Viri: Muzej slovenskih filmskih igralcev — zgodovina, naslov in urnik ↗