Dolenja Trebuša: cerkev sv. Jakoba, mlini in domačije
Dolenja Trebuša je naselje v občini Tolmin. Njeno stavbno in arheološko dediščino oblikujejo doline Idrijce, Trebuščice in Hotenje.
Ob Trebuščici, Idrijci in Hotenji
Dolenja Trebuša je naselje v občini Tolmin. Register kulturne dediščine njegovo vaško jedro umešča ob dolino Trebuščice, območje Sovodenj pa ob oba bregova te reke pri njenem sotočju z Idrijco. Nad dolinama se dvigajo posamezne vzpetine, med njimi Prvejk in Plešarski vrh. Domačije so evidentirane tudi v dolini Hotenje ter ob cesti proti Oblakovemu vrhu. Cerkev sv. Jakoba stoji ob cesti iz Dolenje v Gorenjo Trebušo.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗
Baročna cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Jakoba je v registru datirana v leto 1786 oziroma zadnjo četrtino 18. stoletja. Sestavljajo jo pravokotno zaključen prezbiterij, širša in višja pravokotna ladja ter zvonik. Zvonik ima pločevinasto kritino, drugi deli pa so prekriti z opečnimi zarezniki. V notranjosti je posebej naveden baročni kamniti oltar. Evidenca jo opredeljuje kot župnijsko cerkev.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗
Mlin in žaga pri Kofolu
V zaselku Travnik, pri domačiji Kofol na naslovu Dolenja Trebuša 72, sta evidentirana nekdanji mlin in žaga. Mlin so leta 1936 spremenili v stanovanjsko stavbo. Ta je enonadstropna, pravokotnega tlorisa in pokrita z dvokapno streho. Ob njej stoji žaga venecijanka, za katero registrski opis navaja ohranjene naprave. Na glavni fasadi so leta 1999 odkrili in restavrirali štiri freske.
Vodna gospodarska dediščina je zapisana tudi pri domačiji na številki 32, imenovani V Grapi oziroma V mlinu. Njena osnova je domačija cerkljanskega stavbnega tipa iz druge polovice 19. stoletja. Hiša združuje bivalne prostore, hlev in senik pod isto streho; mlin in čebelnjak sta ločena objekta. Domačija je na levem bregu Trebuščice, jugozahodno od vaškega jedra.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗
Dve domačiji Pri Pušiču
Na levem bregu Idrijce, južno od ceste Most na Soči–Stopnik, sta evidentirani domačiji na številkah 18 in 19, obe s poimenovanjem Pri Pušiču. Manjša stavba na številki 18 združuje bivalne in gospodarske prostore. Grajena je v breg, s pravokotnim tlorisom in strmo dvokapnico. Register opisuje prenovo in ponovno prekritje s slamo; med datacijami poleg druge polovice 19. stoletja navaja leto 2008.
Hiša na številki 19 je podkletena nadstropna stavba iz 19. stoletja. Pod njeno streho so klet, hlev, senik in bivalni prostori. V sklop domačije spada toplar z zidanimi stebri. Ob potoku so v registru navedene ruševine mlina in manjši kamniti most z enim lokom.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗
Domačije nad dolino Hotenje
Domačija Pri Pečanu na številki 96 leži ob cesti proti Oblakovemu vrhu. Na glavnem tramu v izbi je zapisana letnica 1861. Zidano hišo s strmo dvokapnico spremlja hlev pravokotnega tlorisa, katerega obok podpirajo kamniti stebri. Nad dolino Hotenje, med Utrskim in Plešarskim vrhom, je domačija Na Pretokih na številki 125. V njeni izbi je na tramu letnica 1886, na vodnjaku ob hiši pa 1914. V sklopu je tudi sušilnica oziroma pajštva.
Pri Oblaku na številki 106 register poleg hiše našteva mlin z napravami, kozolec, hlev in čebelnjak. Posebnost je v zemljo vkopan enocelični prostor, obzidan s kamni, ki je bil namenjen shranjevanju krompirja in pese. Domačija je evidentirana jugovzhodno pod Hotenjo, njena datacija pa sega od 18. do prve četrtine 20. stoletja.
Dolnji Riževec na številki 99 je v registru opisan kot samotna domačija v dolini Hotenje, severno pod cesto proti Oblakovemu vrhu. Stavba cerkljanskega tipa iz 19. stoletja je postavljena v breg. Ima strmo dvokapno streho in manjše okenske odprtine, razporejene v oseh; popis posebej izpostavlja notranjo razporeditev prostorov s črno kuhinjo.
Na številki 101 je domačija Pri Čeliku. Registrski opis omenja črno kuhinjo in polkrožno zaključen portal zidane hiše ter svinjak ob zadnji strani. Klet pred hišo je navedena kot porušena. Stavba je delno vkopana v breg, domačija pa je umeščena v jugovzhodni del naselja ob cesti proti Oblakovemu vrhu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗
Sovodenj in Prvejk
Arheološko najdišče Sovodenj je opredeljeno kot manjša antična naselbina, zaradi poznejše pozidave slabše ohranjena. Ljudsko izročilo o bakrenem kotlu, ki naj bi ga zakopali vitezi s Prvejka, je v registru navedeno kot pripoved. Prvejk je kopasta vzpetina zahodno nad sotočjem. Na njej so kamnite groblje, ki jih evidenca razlaga kot verjetne ostanke srednjeveške utrdbe. Najdba novca cesarja Nerve je navedena kot dokaz antične rabe vzpetine.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: namenski celotni zapisi Dolenje Trebuše ↗