Dolnja Počehova: kip sv. Janeza Nepomuka in Pesniški viadukt
Dolnja Počehova je naselje v občini Pesnica z evidentirano sakralno in železniško dediščino. Njeno zgodbo povezujeta kip nad dolino in nekdanji Pesniški viadukt.
Dolnja Počehova in njena dediščina
Dolnja Počehova je naselje v občini Pesnica. Občinska predstavitev krajevne skupnosti Pesnica jo uvršča med njena naselja, regionalni razvojni program Slovenske gorice iz leta 2015 pa tu poimensko navaja kip sv. Janeza Nepomuka in Lopičevo kapelico. Železniško dediščino predstavlja Pesniški viadukt, ki je v občinskem odloku iz leta 2022 naveden kot Dolnja Počehova – Železniški viadukt.
Viri: Občina Pesnica: Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena, Uradno glasilo slovenskih občin47/2022, državni izvod, fizični13 in19, tiskani1808 in1814 ↗ · Občina Pesnica: predstavitev krajevne skupnosti Pesnica ↗ · RA Slovenske gorice: Regionalni razvojni program Slovenske gorice2015, fizična57, tiskana56 ↗
Kip sv. Janeza Nepomuka nad dolino
Občinski odlok, objavljen 21. oktobra 2022, kip sv. Janeza Nepomuka opiše kot znamenje na hribu z razgledno točko nad dolino reke Pesnice. Svetnik stoji na kvadratnem podstavku, ki ga razčlenjuje plitva polkrožna niša. Na dodatnem podstavku so črke T. B. T. in letnica, zapisana kot 1850 ali 1870.
V desni roki svetnik drži križ s Križanim, leva roka pa po opisu manjka. Enota ima evidenčno številko dediščine 22596. Odlok njeno lokacijo določi na severozahodnem delu parcele 86/2 v katastrski občini Dolnja Počehova.
Lopičeva kapelica ob cesti proti Kungoti
Register nepremične kulturne dediščine Lopičevo kapelico uvršča pod EŠD 25559 in jo v osnovi datira v 18. stoletje, z letnico 1775. Stoji v bližini hiše Počehova 10a, zahodno od ceste Maribor–Zgornja Kungota. Pravokotno stavbo pokriva opečna dvokapnica. Kapelica je zaprtega tipa: njen polkrožni vhod zapirajo kovane vratnice, ob strani pa je polkrožna niša z novejšo poslikavo. V registru je navedena kot sakralna stavbna dediščina in registrirana dediščina.
Gradnja viadukta Južne železnice
Pesniški viadukt so gradili v sklopu odseka Južne železnice med Gradcem in Mariborom oziroma Celjem. Po utemeljitvi v občinskem odloku je viadukt omogočil premostitev zamočvirjene Pesniške doline. Gradnja pod nadzorom Carla von Ghege se je začela spomladi 1844 in trajala dobri dve leti. Opečnati objekt je stal na 66 stebrih, temeljenih na hrastovih pilotih. Za njegovo gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek.
Odlok navaja višino 21 metrov in dolžino 649 metrov ter ga označi za najdaljši premostitveni objekt na celotni trasi Južne železnice med Dunajem in Trstom. Prvi preizkus je opravila lokomotiva Straßengel 2. maja 1846, ko je iz Gradca prečkala viadukt do tedaj še nedokončanega predora Počehova. Po dokončanju predora je 15. maja istega leta čezenj zapeljala lokomotiva Ocean pri neuradnem preizkusu odseka Gradec–Maribor. Uradno odprtje viadukta je sledilo 2. junija 1846, skupaj z odsekom Gradec–Celje.
Zakaj je viadukt postal železniški nasip
Že približno desetletje po odprtju so se po odloku pokazale težave zaradi kakovosti opeke in temeljenja na hrastovih pilotih. Ker bi bila gradnja novega viadukta predraga, so sprejeli odločitev o zasutju. Dokument ohranja različne podatke o poteku teh del: po eni razlagi so z vlaki dovažali pesek in gradbeni material ter most zasipali z obeh strani. Nad Pesnico so zgradili nov most, drugod porušili oboke in praznine zapolnili. Ta razlaga zaključek del postavlja približno v leto 1905.
Druga razlaga, ki jo odlok povezuje tudi z nekaterimi dokumenti, navaja začetek dovozov gramoza poleti 1860 in zasutje do marca 1861. Nasip je segal od reke Pesnice na severu do nadvoza nad cesto Pesnica–Lenart na jugu. Približno na njegovi sredini so uredili prepust za potok Črnec. Odlok iz leta 2022 je ob načrtovani opustitvi tega dela proge s predorom pričakoval prihodnje raziskave o obsegu ohranjenosti viadukta. Njegovo nekdanjo podobo poveže z akvarelom Ferdinanda Jungbluta.
Varovanje kipa in železniškega objekta
Za kip odlok posebej določa varovanje zunanjosti, gradbene substance, tlorisne zasnove, opreme in vplivnega območja. Pred znamenjem in na njem prepoveduje nosilce infrastrukture ter reklam, vzdrževanje pa povezuje z ohranjanjem izvirnih prvin.