Dovže: rimska vila, Stari Pušnik in cerkev sv. Urha
Dovže v občini Mislinja zaznamujejo ostanki rimske podeželske posesti ob sotočju potokov, domačija Stari Pušnik in cerkev sv. Urha.
Rimska podeželska posest ob dveh potokih
Dovže so naselje v občini Mislinja. Občinska predstavitev kulturne dediščine poimensko umešča vilo rustiko v Dovže. Turistično društvo Mislinja natančneje opisuje njeno lego ob sotočju Turičnice in Dovžanke. Tam so ohranjeni arhitekturni ostanki rimskega kmečkega posestva iz prvega in drugega stoletja našega štetja. Društveni zapis je povzet po informacijski tabli ob spomeniku.
Po tem opisu je posestvo zavzemalo približno hektar veliko površino. Njegov osrednji del je bila dominantna stanovanjska stavba, zidana s kamnom in opeko ter opremljena z ogrevanjem. Poleg nje so stala pomožna gospodarska poslopja. Društvo med slikovnimi pojasnili posebej predstavi severozahodni vogal objekta, območje nekdanjih poslopij in ostanke ogrevanja na vroč zrak.
Viri: Občina Mislinja: predstavitev rimske vile v Dovžah ↗ · Turistično društvo Mislinja: Rimski spomeniki v občini Mislinja (1.) ↗
Nagrobniki in zgodnje raziskave
Turistično društvo začetek odkrivanja rimskih ostalin povezuje z letom 1835. Tedaj so na Pušnikovi njivi našli rimski nagrobnik. Leta 1909 je slovenjgraški notar dr. Hans Winkler prepoznal reprezentančno stavbo in jo deloma raziskal. Zapis ločeno navaja še odkritje rimskega nagrobnika v Spodnjih Dovžah leta 1940; tega najdišča ne enači s Pušnikovo njivo.
V predstavitvi je prikazan tudi nagrobnik na dovžanski cerkvi. Dve nagrobni plošči društvo obravnava skupaj s stavbnimi ostanki podeželske pristave. Občinski opis za vilo v Zgornjih Dovžah poudarja raziskano podeželsko posest iz konca prvega in drugega stoletja na območju današnje Koroške.
Viri: Občina Mislinja: predstavitev rimske vile v Dovžah ↗ · Turistično društvo Mislinja: Rimski spomeniki v občini Mislinja (1.) ↗
Zaščitna izkopavanja in mladinski raziskovalni tabori
V letih 1992 in 1993 je Koroški pokrajinski muzej skupaj z mariborsko enoto zavoda za varstvo dediščine izvedel zaščitna arheološka izkopavanja. Občinska predstavitev navaja raziskani del vile z gospodarskimi objekti ter zahodni del reprezentančne stavbe. Turistično društvo pri svojem povzetku izpostavlja južni del vile in del reprezentančne stavbe.
Muzej je med letoma 1998 in 2002 nadaljeval sondažne raziskave v okviru mladinskega raziskovalnega tabora Mislinja. Njegova predstavitev oddelka za arheologijo poimensko našteva Zgornje Dovže pri Mislinji kot rimsko podeželsko posest, iz katere hrani gradivo arheoloških raziskav. Med arheološkimi parki izrecno omenja tudi Dovže. Društveni zapis vsebuje željo po predstavitvi izkopanin na mestu najdbe, ne objavljenega urnika ogledov.
Viri: Občina Mislinja: predstavitev rimske vile v Dovžah ↗ · Turistično društvo Mislinja: Rimski spomeniki v občini Mislinja (1.) ↗ · Koroški pokrajinski muzej: Oddelek za arheologijo ↗
Domačija Stari Pušnik
V neposredni bližini arheološkega najdišča turistični opis predstavi hišo Stari Pušnik. Stavbi pripisuje dimnično poreklo, njeno zunanjost pa povezuje s koncem devetnajstega stoletja. Označuje jo kot skromno preužitkarsko domačijo. Poimenovanje navezuje na Antona Pušnika z vzdevkom Dohtar. Zapis mu pripisuje zdravljenje ljudi in živali z zelišči ter pregledovanje bolnikovega urina kot del njegove nekdanje diagnostične prakse.
Društvena predstavitev hišo umesti ob cesto Mislinja–Dovže. V okviru raziskovalnih taborov v letih 1999 in 2002 so po istem viru potekale tudi etnološke raziskave in preučevanje kontinuitete poselitve območja.
Viri: Turistično društvo Mislinja: Rimski spomeniki v občini Mislinja (1.) ↗
Župnijska omemba kraja in cerkev sv. Urha
Župnija Šentilj pod Turjakom – Mislinja v svoji predstavitvi Ali ste vedeli navaja, da se Dovže in Turiška vas prvič omenjata leta 1318. Isti vir govori o podružni cerkvi sv. Urha v Dovžah ter pove, da gotski zvon v podružni cerkvi sv. Lenarta v Mislinji izvira iz dovžanske cerkve.
Viri: Župnija Šentilj pod Turjakom – Mislinja: Ali ste vedeli ↗
Gasilsko društvo, dom in vaški vodovod
Prispevek Marije Koprivnikar v občinskem Zborniku 2010 nastanek gasilskega društva umešča v jesen 1926. Pobudnik je bil gostinec in trgovec Rudolf Goljat, ustanovitelji pa so se zbrali v njegovi gostilni. Leta 1931 so nabavili ročno črpalko in najnujnejšo opremo. Sprva so jo hranili v skednjih in lopah krajanov; voz s črpalko so vlekli konji, ki so jih posojali domači kmetje.
Prvi gasilski dom je po zborniku zrasel leta 1933 na podarjenem zemljišču kmeta Peharja. Bil je lesen in je imel stolp za sušenje cevi. Pri gradnji so uporabili podarjeni les in prostovoljno delo članov. V letih 1971–1973 so gasilci na pobudo predsednika Branka Uršeja sodelovali pri izgradnji vodovoda v Dovže. Vsakemu članu je bil dodeljen izkop določenega odseka.
Gradnje sodobnejšega gasilskega doma so se lotili leta 1983. Krajani so želeli večjo dvorano, gasilci pa dodatne garaže za vozila in opremo. Novi dom je bil leta 1988 predan svojemu namenu. Prispevek navaja prispevke krajanov v obliki dela, finančnih sredstev, materiala in malic. Istega leta je društvo pridobilo tudi novo vozilo TAM 80.