
Dravinjski Vrh: grad Dranek, romanska cerkev in vinogradniška dediščina
Dravinjski Vrh je naselje v občini Videm z ostanki gradu Dranek in nekdanjo grajsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika.
Naselje nad Dravinjo
Dravinjski Vrh je vinogradniško naselje v občini Videm. Registrski opisi posamezne stavbe umeščajo na sleme, cerkev pa na teraso južno nad Dravinjo. Pregaršekova zidanica stoji na naslovu Dravinjski Vrh 15. Pernatova kapelica je zahodno od ceste, ki se iz Vidma vzpenja proti Dravinjskemu Vrhu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Dravinjskega Vrha ↗
Ostanki gradu Dranek
Na vzpetini južno nad reko in cerkvijo so ohranjeni temelji gradu Dranek. Register zanj navaja tudi imena Gradišče, Pogrenja, Pograjena in Trambek. Po registrskem opisu so ga postavili deželnoknežji ministeriali, vitezi Treunski, ki so omenjeni leta 1147. Register porušitev gradu ob turškem napadu datira v leto 1532. Na tem mestu gre za ostanke temeljev, ne za ohranjeno grajsko stavbo.
Janez Höfler v delu O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem grad na Dravinjskem Vrhu poimenuje Treun ter navede različici Tran in Dran. Njegovi ministeriali so leta 1147 prešli iz službe Spanheimskih k Traungavskim. Ptujski so grad postopoma pridobili ob koncu trinajstega in v začetku štirinajstega stoletja. Gradu pripadajočo cerkev sv. Janeza Krstnika Höfler po arhitekturi domnevno umešča še v zgodnje dvanajsto stoletje.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Dravinjskega Vrha ↗ · Občina Videm: predlog ustanovitve zavoda za turizem, fizična 25 / tiskana 22 ↗ · Janez Höfler: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, fizična 316 / tiskana 314 ↗
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Cerkev sv. Janeza Krstnika, imenovana tudi sv. Janž, je bila grajska kapela Draneka. Register njeno gradnjo pripisuje gospodom Ptujskim. Ladja ima pravokoten tloris in značilno romansko zidavo; prezbiterij je nižji in zgodnjegotski, ob severni fasadi pa stoji masiven zvonik. Registrski opis govori o romanski cerkvi iz trinajstega stoletja, v rubriki datacije pa ločeno navaja prvo polovico dvanajstega in drugo polovico trinajstega stoletja. Tudi občinski turistični dokument omenja trinajsto stoletje in ob njem po nekaterih virih prvo polovico dvanajstega. Cerkev ima status spomenika lokalnega pomena.
Konservator Marijan Zadnikar v razpravi iz leta 1975 podrobno pojasni kamnito zidavo cerkve. Ladjo sestavljajo vodoravne vrste sivih in rdečkastih peščenjakov. V svežo malto med kamni so graditelji zarezali navidezne stike. Posamični poševno položeni kamni v južni steni in vzhodnem zatrepu spominjajo na ribjo kost, vendar po Zadnikarju ne tvorijo popolne zidave v tej tehniki, saj manjka sosednja nasprotno nagnjena vrsta.
V južni ladijski steni so med obnovo ponovno odprli dve prvotni romanski okenci. Njuni zunanji odprtini merita 126 krat 50 centimetrov in se navznoter zožita v svetlobni reži velikosti 80 krat 12 centimetrov. Polkrožni vrhovi okenc so izklesani iz peščenjaka. V prezbiteriju so vgrajeni rimski marmorni kamni; jugovzhodni vogal vsebuje relief z begom Ifigenije v večjem polju in vojakom v manjšem stranskem polju. Zadnikar rimske kamne razlikuje od zidave ladje, kjer jih ni našel.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Dravinjskega Vrha ↗ · Občina Videm: predlog ustanovitve zavoda za turizem, fizična 25 / tiskana 22 ↗ · Turizem Haloze: cerkve, Dravinjski Vrh ločeno od Vidma ↗ · Marijan Zadnikar: Dravinjski Vrh. Odkritja, spoznanja, preobrazba, Varstvo spomenikov XVII–XIX/2, 1975, tiskane 47–55 (fizične 46–54) ↗
Raziskave in obnova med letoma 1967 in 1970
Med raziskovanjem prezbiterija so približno šestdeset centimetrov pod gotskim estrihom odkrili ostanke polkrožne romanske apside. Ohranjenih kamnov ni bilo v srednjem delu, kjer je bil pozneje postavljen oltar. Rekonstrukcija prvotnega oltarnega prostora je pokazala notranjo širino 3,20 metra in največjo globino 2,30 metra. Ladja je v notranjosti merila 6,90 krat 5,90 metra, debelina zidov pa je bila devetdeset centimetrov.
Načrt spomeniške obnove so pripravili septembra 1967. Dela je financiral župnijski urad, izvajali pa so jih domači mojstri ob sodelovanju spomeniške službe. Poglavitne posege so končali leta 1970: v ladji in prezbiteriju so izdelali nova ravna lesena stropa, položili kamnite talne plošče, utrdili prezbiterij in obdelali stike kamnite zidave. Po obnovi sta bila na zunanjščini razločljiva neometana romanska ladja in ometani zgodnjegotski prezbiterij. Notranjost so znova osvetljevali majhni južni okni in okroglo okno v zahodni fasadi.
Pregaršekova zidanica
Pregaršekova zidanica izvira iz devetnajstega stoletja. Nadstropni del poslopja vsebuje bivalne prostore in vinsko klet. Z njim je povezan pritlični gospodarski del s prešo. Register tako opiše skupno stavbo, v kateri se združujejo bivanje, hranjenje vina in njegova predelava. Njena lega je na slemenu vinogradniškega naselja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Dravinjskega Vrha ↗ · Občina Videm: predlog ustanovitve zavoda za turizem, fizična 25 / tiskana 22 ↗
Pernatova kapelica
Pernatova kapelica je nastala na začetku dvajsetega stoletja; registrska datacija jo umešča v njegovo prvo četrtino. Je odprtega tipa na stebrih, zaključena poligonalno, njen vhod pa je sedlasto oblikovan. Streha je pokrita z opečno kritino. Kapelica in zidanica sta registrirani dediščinski enoti, medtem ko grad spada med arheološko dediščino.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Dravinjskega Vrha ↗ · Občina Videm: predlog ustanovitve zavoda za turizem, fizična 25 / tiskana 22 ↗
Zgodovinski fotografski pogled
Zgodovinska razglednica Vekoslava Kramariča iz obdobja med letoma 1928 in 1947 v ospredju prikazuje cerkev sv. Janeza Krstnika. Razločno so vidni kvadratni zvonik, nižji prezbiterij in okolno drevje. V ozadju je ločena večja cerkev z nižinskim naseljem, ki na tem kadru ne predstavlja Dravinjskega Vrha.