Drnovo: Neviodunum, mozaična dediščina in kolesarski postanek
Drnovo pri Krškem je povezano z rimskim Neviodunumom, pristaniško in obrtno preteklostjo ter mozaikom, predstavljenim v Posavskem muzeju Brežice. Skozi kraj vodi opisana kolesarska pot proti Kostanjevici na Krki.
Drnovo in rimsko najdišče
Drnovo pri Krškem je kraj, kjer se današnja vas sreča z ostanki rimskega mesta Neviodunum. Turistični katalog Krškega nastanek mesta postavlja v prvo polovico prvega stoletja. Ne predstavlja ga le kot naselbino ob poti, temveč kot pristanišče ter trgovsko, obrtno, politično, gospodarsko in kulturno središče. Današnja lokacija je v katalogu označena kot pomembno arheološko najdišče.
Med dejavnostmi antičnega mesta so izrecno navedene lončarske in opekarske delavnice. Njegove prometne povezave so obsegale tako kopensko cesto med Akvilejo, Emono in Siscijo kot pot po reki Savi. Obisk Drnovega zato odpira dve povezani temi: materialne ostanke nekdanjega mesta in vlogo rečnega ter cestnega prometa v njegovem gospodarstvu.
Viri: Turistični katalog Krškega: Neviodunum, fizična stran 23 ↗ · Visit Krško: kolesarska pot v Kostanjevico in nazaj ↗
Mozaični tlak iz Neviodunuma
Posavski muzej Brežice opisuje fragmentarno ohranjeni mozaični tlak, odkrit leta 1964 med izkopavanji dr. Petra Petruja na Drnovem. Datira ga na konec drugega oziroma začetek tretjega stoletja. Osrednje polje je oblikovano tako, da v mozaični tehniki posnema plošče pisanega marmorja. Vzorci in barvne sheme po muzejski razlagi omogočajo prepoznavanje štirih vrst kamnin, katerih videz je predstavljen v dekoraciji.
Talne obloge iz dragocenih marmornatih plošč, imenovane opus sectile, so zaradi pridobivanja in prevoza pomenile luksuzno blago. Drnovski mozaik njihov videz poustvari s kamnitimi kockami. Muzej najdbo primerja z zgodnjimi primeri iz Bengazija, Agrigenta, Utice in Rima ter jo uvršča med redke mozaike pred koncem tretjega stoletja, ki posnemajo več različnih vrst marmorja.
Barve, okvirji in ohranjeni fragmenti
Kocke tlaka so velike od osem do deset milimetrov. Opis našteva črno, belo, rumeno, oker, rdečo, rožnato, temno rdečo, zeleno in sivo barvo. Ohranjeni deli omogočajo rekonstrukcijo podobe z belim zunanjim pasom in črnim notranjim okvirjem. Široki ornamentalni okvir je razdeljen na štiri dele; osrednje polje obdaja bordura dvotračne pletenine.
Muzejski zapis najdišče označuje kot Drnovo – Neviodunum, parcela 17, predmet pa vodi pod inventarno številko A 2297. Med navedenimi fragmenti sta tudi kosa velikosti 162 krat 128 ter 155 krat 140 centimetrov. Najdba ni predstavljena kot nepoškodovana celota: razlaga izrecno govori o več ohranjenih delih in rekonstrukciji njihovega prvotnega razmerja.
Drnovska dediščina v Brežicah
Mozaik je predstavljen na stalni arheološki razstavi Tisočletja posavskih gričev in ravnic v drugem nadstropju gradu Brežice. Razstava je bila odprta leta 2017, njena avtorica je Jana Puhar. Gre za muzejsko predstavitev najdbe zunaj Drnovega, zato gradu Brežice ne prištevamo med stavbe v vasi.
Ob ponovni postavitvi razstave so konservatorji površinske nečistoče najprej odstranjevali z mehkim čopičem in sesalcem, nato z destilirano vodo in vato. Po posegu so površino zaščitili z naravno smolo. Mozaik so postavili na dvignjene podstavke, s katerimi so poustvarili predstavo talnega gretja iz časa Neviodunuma. Muzejski pedagoški program vključuje tudi sestavljanje mozaikov po motivih najdb iz tega mesta.
Postanek na kolesarski poti
Uradni opis poti v Kostanjevico in nazaj Drnovo povezuje s kolesarskim izletom iz Krškega. Izhodišče je postajališče za avtodome pri Stadionu Matije Gubca. Urejena kolesarska pot vodi čez kmetijsko krajino do Drnovega, kjer je predviden ogled arheološkega najdišča.
Nadaljevanje poteka skozi panonske vasi proti Brodu v Podbočju in ob Krakovskem gozdu do Kostanjevice na Krki. Opis določa vrnitev po isti poti, zato ne gre za krožno traso. Objavljeni podatki navajajo dve uri trajanja in 44 metrov višinske razlike; pot je opisana kot lahka in primerna za družine. Ti podatki veljajo za predstavljeni izlet, ne samo za odsek skozi Drnovo.