Fram: muzej oljarstva, cerkev sv. Ane in pohorske poti
Fram leži v občini Rače-Fram ob vznožju Pohorja. Jedro naselja je v dolini Framskega potoka, nad njim stoji cerkev sv. Ane, še višje pa so grajske razvaline. V središču deluje Oljarna Fram, katere preteklost predstavlja muzej oljarstva.
Jedro ob Framskem potoku
Vas leži ob prehodu v hriboviti del framskega Pohorja. Ob potoku so ohranjene stare gospodarske stavbe, oljarna v središču in cerkev nad vasjo pa dopolnjujeta arhitekturno in etnološko dediščino kraja.
Fram je tudi ime ene od dveh krajevnih skupnosti v občini; druga je Rače. Občina ima štirinajst naselij, med njimi Morje, Planico, Ranče in Loko pri Framu. Te okoliške vasi in višji pohorski predeli so ločeni od samega naselja Fram.
Viri: Občina Rače–Fram — predstavitev občine ↗ · Občina Rače–Fram — turistična karta ↗
Cerkev sv. Ane na taborskem prostoru
Cerkev sv. Ane stoji na dvignjenem taborskem prostoru nad vasjo. Staro grajsko kapelo so podrli leta 1875 in jo nadomestili s sedanjo neoromansko cerkvijo. Prečna ladja pred prezbiterijem oblikuje stranski kapeli, zvonik pa je v vzhodnem delu ladje.
Razčlenjene fasade imajo neoromanske arhitekturne motive in vzidane nagrobnike iz 16. in 17. stoletja. Oltarji so s konca 19. stoletja. Na julijskem Aninem žegnanju se zbirajo domačini in romarji. Termin ogleda notranjosti in razpored bogoslužij preverite pri župniji.
Viri: Občina Rače–Fram — cerkev sv. Ane ↗ · Občina Rače–Fram — turistična karta ↗
Razvaline Framskega gradu
Na gozdnatem griču nad cerkvijo so razvaline Framskega gradu, prvič omenjenega leta 1335 z imenom Vraunhaym. Menjaval je lastnike, leta 1635 so ga zavzeli in izropali uporni kmetje. V 18. stoletju je pogorel, v začetku 19. stoletja pa propadel.
Grad so obdajali obzidje in obrambni stolpi, neposredno pod gričem je stala pristava. Po prvi svetovni vojni je zemljišče z ostanki kupil framski župnik in zgodovinar Kragl. Grajsko poslopje se ni ohranilo.
Od Krainzevega mlina do Oljarne Fram
Johann Krainz je leta 1750 prišel v Fram in začel delati v Malečevem mlinu. Najstarejša ohranjena uradna listina oljarne je iz leta 1780: ob prodaji mlina so v inventar zapisali tudi stiskalnico, kuhalnice in ponve za izdelavo bučnega olja. Letnici označujeta njegov prihod in poznejši pisni dokaz o oljarski opremi.
Na sosednjem posestvu je Blaž Bezjak leta 1896 začel izdelovati bučno olje. Obe oljarni so leta 1945 nacionalizirali, leta 1948 pa združili v podjetje Oljarna Fram. Leta 2005 ga je prevzela Kmetijska zadruga Ptuj. Proizvodnja bučnega olja v kraju še vedno poteka.
Viri: Oljarna Fram — zgodovinska časovnica ↗ · Oljarna Fram — muzej in lokacija ↗
Muzej v stari Bezjakovi oljarni
V stari oljarni družine Bezjak je muzej oljarstva. Stavbo so obnovili in muzej odprli leta 2023. Razstava predstavlja družini Krainz in Bezjak ter postopek pridelave bučnega olja. Obiski vključujejo degustacijo in prikaz postopkov, posamezni programi pa tudi narezek ali pokušino vin.
Oljarna je na Turnerjevi ulici 118, 2313 Fram. Za program in termin obiska se dogovorite na info@oljarnafram.si. V proizvodnji izdelujejo nerafinirano bučno olje; pred polnitvijo poteka naravna filtracija, pri kateri se drobni delci usedajo na dno.
Viri: Oljarna Fram — zgodovinska časovnica ↗ · Oljarna Fram — muzej in lokacija ↗ · Oljarna Fram — ponudba obiskov ↗
Framski potok, slap in vodni obrati
Framski potok izvira v dveh krakih na Pohorju, pod planinskim domom Zarja in pri Kagerjevem domu. V zgornjem delu struge je 12 metrov visok Framski slap. Slap je v pohorskem delu, potok pa nižino doseže v naselju Fram.
Voda je nekoč poganjala mline, žage in oljarne. Občinska turistična karta omenja Pečovnikov mlin, Sagadinovo žago in Svetejevo žago. Slednja stoji v širši okolici, med Rančami in Planico.
Viri: Občina Rače–Fram — Framski potok ↗ · Občina Rače–Fram — turistična karta ↗
S kolesom proti Mariborski koči in Arehu
Framska turnokolesarska pot ima vzhodno in zahodno različico, obe z začetkom v Framu. Vzhodna vodi do Mariborske koče, zahodna na Areh, na pohorskem grebenu pa se povežeta v krožno traso. Brošura Planinskega društva Fram iz septembra 2020 navaja 12 kilometrov za vzhodno, 17 kilometrov za zahodno in 34 kilometrov za krožno pot.
Trasa poteka po asfaltu, makadamu, gozdnih poteh, vlakah in kolovozih. Posamezne odseke uporabljajo tudi pohodniki. Označena je z modro-belimi markacijami in smernimi tablami ter se navezuje na Slovensko turnokolesarsko pot. Aktualno stanje trase pred odhodom preverite pri društvu.
Viri: Planinsko društvo Fram — turnokolesarska pot, september 2020 ↗