Gavce znamenitosti: hiše, zidanica in vaški utrip
Lega Gavc ob železnici in cesti proti Šoštanju
Gavce ležijo ob železniškem postajališču Paška vas in cesti med Šmartnim ob Paki ter Šoštanjem. Spadajo v občino Šmartno ob Paki, v Savinjsko statistično regijo in tradicionalno pokrajino Štajersko. Površina naselja znaša 1,34 kvadratnega kilometra. Hiše so razložene: hiša Gavce 27 stoji vzhodno od proge, ki povezuje Celje in Velenje, Podgorškova zidanica pa na naslovu Gavce 32. Ob cestni povezavi iz Šmartnega ob Paki proti Šoštanju stoji spominski kamen petim borcem. Naselje ima poštno številko 3327, njegova pošta je Šmartno ob Paki. [3][8][10]
Prebivalci Gavc po podatkih SURS
Gavce so po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 1. januarja 2026 imele 410 prebivalcev. Med njimi je bilo 223 moških in 187 žensk. V starejši statistični tabeli je za leto 2020 pri Gavcah navedenih 371 prebivalcev. Obe števili se nanašata na naselje Gavce. [1][7][9] Starostna sestava Gavc za leto 2026 kaže 38 prebivalcev v skupini od 0 do 14 let in 268 v skupini od 15 do 64 let. Starih 65 let ali več je bilo 104 prebivalcev. [7]
Vaška stavbna dediščina in spominski kamen
Med stavbno dediščino Gavc sodijo hiša Gavce 27, kapelica, kozolec in Podgorškova zidanica. Hiša je datirana v leto 1759 in zavarovana kot spomenik lokalnega pomena. Na domačiji Gavce 7 in 7a stoji kapelica pri hiši Gavce 7a, ki je iz sredine 19. stoletja. Iz istega obdobja je kozolec pri domačiji Gavce 25, postavljen južno od hiše ob lokalni cesti. Nekoliko starejša je Podgorškova zidanica na naslovu Gavce 32, iz prve polovice 19. stoletja. Kapelica, kozolec in zidanica imajo status registrirane dediščine. [10]
Petim borcem Šercerjeve brigade, padlim 26. novembra 1944 med nemško ofenzivo v Gornji Savinjski dolini, je posvečen spominski kamen. Postavili so ga leta 1955. Stoji na severni strani ceste med Šmartnim ob Paki in Šoštanjem, pred hišo Gavce 28a. V napisu so padli za svobodo označeni kot pet neznanih tovarišev. Kamen je spomenik lokalnega pomena, v register kulturne dediščine pa je vpisan pod evidenčno številko 4412. [8][10]
Druženje in prostovoljno delo v športnem centru
Športni center je zbirališče odraslih in otrok, srečanja krajanov pa pripravlja Športno rekreacijsko društvo Gavce-Veliki Vrh. Naš čas je oktobra 2026 opisal tradicionalno srečanje vaščanov in članov društva s pohodom Po poteh šmarških županov. Člani so v tem letu prostovoljno obnavljali center: uredili so dostop do igralnih površin in razsvetljavo, dodali nadstrešek ter postavili varovalno ograjo. Društvo je pripravilo tudi spomladanski izlet. [6]
Sodelovanje krajanov in skupne čistilne akcije
Vaške skupnosti krajanom omogočajo sodelovanje pri lokalnih javnih zadevah. Občina med njimi navaja skupnosti Gavce-Veliki Vrh in Veliki Vrh-Gavce ter objavlja zapisnike njunih zborov krajanov. Vaški odbori imajo vlogo posvetovalnih teles občinskega sveta. Oblikujejo mnenja o občinskih vprašanjih, ki zadevajo njihovo območje in prebivalce, predlagajo pa lahko tudi sprejem odlokov in drugih splošnih aktov. [4]
Občina je za spomladansko čistilno akcijo leta 2024 povabila občane, društva, klube in prostovoljce k urejanju površin ob pešpoteh, prometnicah in vodotokih po celotni občini. Za skupnost Gavce-Veliki Vrh je določila zbirno mesto pri športno rekreacijskem društvu, za skupnost Veliki Vrh-Gavce pa pri igrišču pri Dušiču. Na teh mestih je bila za udeležence predvidena razdelitev vrečk za pobiranje odpadkov. [2]
Sakralna dediščina v Gorenju in Šmartnem ob Paki
V okolici Gavc sta cerkev sv. Janeza Krstnika v Gorenju in cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki. Podružnična cerkev v Gorenju ima baročno podobo s poznogotsko osnovo. Domnevno je nastala iz romanske krstilne kapele. To so dozidali med letoma 1660 in 1730, prezbiterij pa je iz druge polovice 18. stoletja. Takrat je cerkev dobila svojo končno barokizirano podobo. [5]
V središču Šmartnega ob Paki stoji cerkev sv. Martina. Mladinski center Šmartno ob Paki njeno prvo omembo navaja za leto 1262. Po njenem zavetniku se imenuje tudi kraj. Gotsko stavbo so sredi 18. stoletja poznobaročno predelali in leta 1940 temeljito prenovili. V prostoru pod zvonikom so freske iz prve polovice 15. stoletja z motivoma Marije zavetnice s plaščem in Marijine smrti. Dogodke iz življenja sv. Martina prikazujejo barvna okna v prezbiteriju. [5]