Goričica pri Ihanu: Tabor, cerkev svete Kunigunde in Dobrava
Tabor nad Ihanom in prazgodovinske terase
Goričica pri Ihanu je naselje v občini Domžale. Njena dediščina je tesno povezana s hribom Tabor, ki se dviga severovzhodno nad Ihanom. Na vrhu stojita cerkev svete Kunigunde in protiturški tabor, v registru pa je posebej opredeljena tudi starejša naselbina na tej vzpetini.
Prazgodovinsko gradišče register datira v pozno bronasto in železno dobo. Med njegovimi sledovi opisuje naselbinske terase, ki jih je oblikoval človek. Terase se zaključujejo z izrazitejšo ježo, v kateri se lahko prepoznajo ostaline obrambnega nasipa ali obzidja. Arheološko najdišče obsega vzpetino s cerkvijo, ne zgolj posamezne stavbe na njenem vrhu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗
Obzidje s stolpoma in utrjeni vhod
Cerkev je bila v šestnajstem stoletju obdana s protiturškim tabornim obzidjem. Registrski opis navaja dva stolpa in utrjeni vhod ter delno ohranjenost obzidja. Obrambna ureditev je nastala mnogo pozneje od prazgodovinskega gradišča na istem hribu.
Občinski odlok iz leta 2016 podrobneje opisuje vhodno ureditev. Pot je vodila čez posebej zgrajeno ploščad ob obzidju, od nje pa preko dvižnega mostu skozi obrambni stolp v notranjost tabora. V obzidju so po odloku vzidane kamnite konzole in strelne line, ki omogočajo rekonstrukcijo obrambnih nivojev. Na posameznih mestih je bilo obzidje ohranjeno do prvotne višine. Opis se nanaša na dokumentirano stanje ob razglasitvi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗ · Občina Domžale: Uradni vestnik 8/2016, odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov, fizične strani 2–4 in 6 ↗
Gotska osnova in baročna oprema cerkve
Cerkev svete Kunigunde ima gotsko osnovo in eno ladjo. Register navaja njeno omembo leta 1410, barokizacijo leta 1643 ter prizidavo obeh bočnih kapel leta 1722. S temi podatki povezuje različne faze stavbe: starejšo cerkveno osnovo, poznejše preoblikovanje in razširitev s kapelama.
Glavni oltar je datiran z letom 1681, oltar svetega Florijana pa v sedemnajsto stoletje. Oltarja v bočnih kapelah sta iz osemnajstega stoletja. Celotna enota tabora s cerkvijo vključuje tudi opremo iz devetnajstega stoletja. V cerkveni ladji sta nagrobni plošči družine Rasp in družine Thurn Valsassina.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗
Bratovščina, odpustki in krumperški posestniki
Janez Höfler v historični topografiji cerkev svete Kunigunde na Taboru izrecno povezuje z Goričico pri Ihanu. Navaja posredni omembi z bratovščino svete Kunigunde v letih 1465 in 1478. Za 20. marec 1515 zapiše, da so rimski kardinali cerkvi podelili stodnevne odpustke. Posvetitev sedanje cerkve datira s 24. junijem 1643, gradnjo pa z letom 1642.
Po Höflerjevem pregledu je bila cerkev v odvetništvu posestnikov krumperške graščine, od leta 1631 Raspov, ki so imeli tu grobnico. Pri kapelah poimenuje sveto Lucijo in sveto Notburgo: prvo datira v leta 1720–1722, drugo v leto 1739. Njegova razčlenjena datacija se razlikuje od registrskega podatka o prizidavi obeh kapel leta 1722; navedbi zato ostajata pripisani posameznemu viru.
Domačija številka 11 ob zahodnem obzidju
Domačija Goričica pri Ihanu 11 je datirana v drugo polovico devetnajstega stoletja. Sestavljata jo stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, skupaj tlorisno oblikovana v črko L. Stanovanjska hiša se naslanja na zahodni del taborskega obzidja, zato je njena lega neposredno povezana z utrjeno cerkveno okolico.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗
Mežnarija Pri Opažkarji na bregu
V jugovzhodnem delu vasi, na bregu ob naslovu Goričica pri Ihanu 8, stoji mežnarija Pri Opažkarji. Registrski opis jo umešča v sredino devetnajstega stoletja. Gre za kmečko vrhkletno hišo s streho na zatrep in majhnimi okni. Do vhodnih vrat vodi zidano dvoramno stopnišče. Hiša je evidentirana ločeno od domačije številka 11 ob taborskem obzidju.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗
Dobrava in sledovi rimske opekarne
Arheološko najdišče Dobrava leži na ilovnatem griču v dolini južno od Tabora pri Ihanu in severno od potoka Žabnica. Naključne najdbe po registru kažejo na obstoj rimskega opekarskega obrata in manjšega grobišča. Dobrava je tako povezana z rimsko dobo, medtem ko je gradišče na Taboru opredeljeno kot prazgodovinsko. Gre za dve posebej evidentirani arheološki lokaciji.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗
Spomenik shodu Ljudske fronte leta 1937
Jugozahodno pod hišo Goričica pri Ihanu 11, v ovinku ceste proti cerkvi svete Kunigunde, stoji spomenik shodu Ljudske fronte. Komunistična partija Slovenije je shod organizirala 23. maja 1937. Register njegovo vsebino povezuje s podporo nacionalnim in socialnim pravicam ter z nasprotovanjem fašistični nevarnosti.
Spomenik je bil odkrit leta 1977. Oblikovan je kot delno obdelana naravna skala z napisom. Odlok iz leta 2016 med njegove varovane sestavine izrecno vključuje kovinske črke napisa, prostorsko hortikulturno ureditev in dostop. Isti odlok za spomenike lokalnega pomena razglaša tudi naselbino na Taboru in celotno enoto tabora s cerkvijo svete Kunigunde.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Goričica pri Ihanu, sedem celotnih poimenskih enot ↗ · Občina Domžale: Uradni vestnik 8/2016, odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov, fizične strani 2–4 in 6 ↗