Gozd Martuljek: Rute, hišna imena, slapovi in gozdna dediščina
Gozd Martuljek povezuje krajevno ime Rute, stare domačije in gorsko zaledje Martuljkove skupine. Ob slapovih in feratah ima vas tudi zapisano hišno izročilo, učno pot in oživljeno oglarstvo.
Gozd Martuljek in domače ime Rute
Gozd Martuljek je naselje v občini Kranjska Gora, ki ga uradna turistična predstavitev povezuje s potokom Martuljek in gorskim svetom Martuljkove skupine. Med prepoznavnimi vrhovi izpostavlja Špik. V krajevnem izročilu pa poleg sedanjega imena živi tudi ime Rute. Knjižica o hišnih imenih iz leta 2009 beleži pripoved domačinov, da so vas imenovali Rute in sebe Rutarjani. To poimenovanje ostaja zapisano tudi v imenu današnje krajevne skupnosti.
V isti pripovedi so bili Martuljčani oziroma hostarji drvarji, ki so delali ob potoku Martuljek. Razlika med domačima izrazoma pokaže, kako natančno so prebivalci ločevali posamezne skupine in njihov prostor dela. Gre za dokumentirano krajevno pripoved, ne za pojasnilo današnjih upravnih meja. Gozd Martuljek in Srednji Vrh sta po občinskem statutu samostojni naselji; skupna turistična predstavitev in skupna knjižica ju zato ne spreminjata v en sam kraj.
Viri: Turizem Kranjska Gora: Gozd Martuljek in Srednji Vrh ↗ · RAGOR: Kako se pri vas reče?, Gozd Martuljek in Srednji Vrh, 2009 ↗ · Uradni list: Statut Občine Kranjska Gora, UPB1, 2026 ↗
Kako so bila zbrana hišna imena
Pregled Kako se pri vas reče? je zbral in uredil Klemen Klinar pri Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. Knjižica je izšla decembra 2009 v nakladi tristo izvodov. Podatki so nastali s pregledovanjem zgodovinskih zapisov in na srečanjih s krajani. Pri raziskovanju so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora, njihove mentorice in jezikoslovka Jožica Škofic. Slikovno gradivo so prispevali tudi Gornjesavski muzej Jesenice in domači zasebni arhivi. Publikacija tako združuje pisne dokumente, domače znanje in zapis krajevnega govora.
Hišna imena so označevala domačije, njihove obdelovalne površine, gozdove in ljudi. Ohranila so se lahko tudi po menjavi lastnikov in priimkov. Avtor pojasnjuje, da nekateri vpisani naslovi označujejo mesto nekdanjega imena, ne nujno danes ohranjene hiše. Za primerjavo uporablja seznam lastnikov zemljišč katastrske občine Gozd iz leta 1827 in knjigo župljanov kranjskogorske župnije, vodeno do leta 1903. Zapis v takšnem viru potrjuje obstoj imena ob nastanku dokumenta, ne določa samodejno začetka domačije.
Zapis ohranja tudi način izgovarjave. Narečna oblika uporablja naglasna znamenja za razlikovanje dolgih in kratkih ter ozkih in širokih samoglasnikov, vključen je znak za polglasnik. Poknjižena oblika je prirejena slovenski abecedi in enotni končnici. Bralec zato lahko v isti vrstici primerja naslov, staro hišno številko, dva zgodovinska zapisa in dve obliki imena. Kjer v starejšem dokumentu hišnega imena ni, preglednica uporablja poševnico; praznina v viru ni nadomeščena z domnevno starim imenom.
Viri: RAGOR: Kako se pri vas reče?, Gozd Martuljek in Srednji Vrh, 2009 ↗
Domačije v Spodnjih in Zgornjih Rutah
Preglednica za Gozd Martuljek obravnava naslove Jezerci, Na trati, Naselje na bregu ter Spodnje in Zgornje Rute. Na trati navaja imena Pri Štruklju, Pri Mojstru in Pri Rjavcu; v Spodnjih Rutah med drugim Pri Brinjarju, Pri Pintarju ter Pri Zgornjih in Spodnjih Zimah. V Zgornjih Rutah so zapisana imena Pri Omanu, Pri Zljanu, Pri Bučanu in Pri Žlosarju. Imena so objavljena v narečni in poknjiženi obliki, zato bralec lahko spremlja tudi razlike med izgovorom in zapisom.
Razlage posameznih imen govorijo o izvoru prebivalcev in nekdanjih dejavnostih. Pri Bučanu naj bi se ime ohranilo po gospodarju iz Bovca, Pri Zljanu pa po prišleku iz Ziljske doline. Pri Žlosarju publikacija pojasnjuje nekdanjega ključavničarja, ime Pri Štruklju povezuje s poimenovanjem jedi. Zgodbo o nastanku Spodnje Zimove domačije umešča v čas Marije Terezije in oprostitve gospodarjev kmetij od večletnega služenja vojske. Te pripovedi so del zapisane dediščine; knjižica izrecno opozarja na omejitve podatkov, pridobljenih iz ustnih virov.
Pri konkretnih domačijah se vidi, da se zapisi spreminjajo. Za Spodnje Rute 30 je v katastru naveden Sgorni Shimouz, v knjigi župljanov Zimovec, v poknjiženi obliki pa Pri Zgornjih Zimah. Spodnje Rute 37 imajo vzporedno zgodovino spodnje domačije. Zgornje Rute 83 so v zgodovinskih stolpcih povezane z Mojčnikom in naknadno dopisanim Citrarjem, knjižica pa navaja ime Pri Citrarju. Na naslovu Zgornje Rute 94 starejša zapisa vsebujeta Citrarja, poknjiženo ime pa je Pri Maksu. Takšne razlike kažejo, zakaj se zgodovine domačije ne da vedno povzeti z enim samim današnjim priimkom.
Knjižica razlikuje tudi podobna imena na različnih naslovih. Pri Pavleku je zapisano tako za Na trati 8 kot za Zgornje Rute 115, medtem ko Jezerci 27 nosijo ime Pri Keklju. Naselje na bregu 9 je v preglednici Pri Šoštarju; zgodovinska stolpca tam navajata Schostar in Šustar. Pri uporabi pregleda je zato poleg samega imena pomemben naslov domačije, saj enako ali sorodno poimenovanje ne pomeni nujno iste hiše.
Viri: RAGOR: Kako se pri vas reče?, Gozd Martuljek in Srednji Vrh, 2009 ↗
Krajevna skupnost Rute in gasilski projekt
Uradno prečiščeno besedilo občinskega statuta, objavljeno februarja 2026, med petimi krajevnimi skupnostmi navaja Krajevno skupnost Rute – Gozd Martuljek, Srednji Vrh. Njeno območje zajema obe naselji. Preostale krajevne skupnosti so Dovje–Mojstrana, Kranjska Gora, Podkoren in Rateče–Planica. Takšna ureditev omogoča, da pri krajevnih dejavnostih ločimo podatke za posamezno vas od podatkov za širšo skupnost, ki jo predstavlja isti organ.
Občinska projektna stran za leto 2025 posebej navaja načrtovano sončno elektrarno PGD Gozd Martuljek na naslovu Zgornje Rute 85. Projekt povezuje z razpisom za naprave za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih ter z Načrtom za okrevanje in odpornost. Objavljena sta začetek 1. junija in predvideni zaključek 31. oktobra 2025. Stran projekt še označuje kot »V teku«, zato navedeni datum ni dokaz dokončanja elektrarne. Dokument izkazuje načrtovano energetsko pridobitev na krajevni gasilski stavbi.
Viri: Uradni list: Statut Občine Kranjska Gora, UPB1, 2026 ↗ · Občina Kranjska Gora: sončna elektrarna PGD Gozd Martuljek ↗
Martuljška slapova in varovani gorski prostor
Pod Martuljkovo skupino sta dva izrazita slapova, povezana s potokom Martuljek. Turistični opis navaja, da je bilo območje leta 1949 razglašeno za krajinski park, leta 1981 pa vključeno v Triglavski narodni park. Zgornji slap se spušča v treh stopnjah prek približno sto deset metrov visoke stene. Potok nato nadaljuje pot čez planino Jasenje, spodnji slap pa pade čez petdesetmetrsko steno v ozko, približno štiristo metrov dolgo sotesko, izoblikovano v apnencu.
Opis ločuje dostop proti zgornjemu slapu od pristopa v njegovo neposredno bližino: slednji je namenjen dobro opremljenim gornikom. Zato razglednega cilja ni primerno razumeti kot zagotovilo lahkega pristopa do vode. Uradna predstavitev za obisk priporoča pozno pomlad, ko taljenje snega poveča vodnatost slapov. Izlet povezuje tudi z brunarico Pri Ingotu in ogledom oglarske kope. To so različne točke v gorskem zaledju naselja, ne znamenitosti znotraj strnjenega vaškega jedra.
Krajša gozdna učna pot Rute
Gozdna učna pot Rute sledi potoku Martuljek v smeri proti prvemu Martuljškemu slapu. Uradni opis jo predstavlja kot približno kilometer dolgo krožno pot, namenjeno različnim generacijam in posebej tudi otrokom. Njena vsebina je spoznavanje značilnih drevesnih vrst, grmovnic in zavarovanega gorskega rastja. Informativne table ob naravnih značilnostih razkrivajo še uporabo lesa in način, kako so domačini nekoč živeli v tesni povezavi z gozdom.
Med vsebinami sta pripovedki o Ledencu in Srebrnokrilcu ter vprašanje, iz koliko vrst lesa so predniki izdelovali zibelko za novorojenčka. Takšna zasnova združuje opazovanje narave, pripovedno izročilo in praktično znanje o materialih. Uradna stran beleži tudi bronasti znak gostoljubnosti, ki ga je Planinsko društvo Gozd Martuljk za pot prejelo na natečaju Moja dežela – znak gostoljubnosti leta 2025 v kategoriji tematskih poti. To je datirano priznanje konkretni poti in društvenemu delu.
Kopišče in oživljanje oglarstva
Uradni turistični pregled med nekdanjimi dejavnostmi po prvi svetovni vojni navaja mlinarstvo, železarstvo, splavilo lesa in oglarstvo. Predstavitev oglarskih kop pa širši razvoj obrti povezuje s potrebami fužinarstva v devetnajstem stoletju. Za kopo so izbrali primerno ravnico na gozdnih tleh z vodo v bližini. Okoli osrednjega gnezda so zlagali plasti drv, debelejša bliže sredini in tanjša ob robu, nato pripravljeno skladovnico pokrili. Dolžina kuhanja je bila odvisna od lesa, zlaganja, vremena in nadzora oglarja.
V Gozdu Martuljku tradicijo predstavljajo Oglarski dnevi na Kopišču. Občinsko glasilo iz avgusta 2017 dokumentira sodelovanje Društva oglarjev Rute Gozd Martuljek in Kulturno-umetniškega društva Gozd Martuljek. Poleg kope opisuje otroške ustvarjalne delavnice, gozdarske igre, prikaz izdelave sira in gostovanje turističnega društva iz Razkrižja. Zgodovinska obrt je bila tako predstavljena skupaj s kulturnim in družabnim programom. Poročilo potrjuje izvedbo dogodkov v letu 2017, ne določa njihovega urnika v tekočem letu.
Poročilo o Oglarskih dnevih leta 2017 obenem dokumentira nastop citrarke Danice Butinar in solista Marka Stareta. Gostje iz Razkrižja so predstavili zgodbo prazgodovinske naselbine Gradišče na Šafarskem ter razkriške pogačice, mlince in zeliščne izdelke. Ti nastopi so vsebina gostujočega programa, zato prazgodovinske naselbine ne pripisujemo Gozdu Martuljku.
Viri: Turizem Kranjska Gora: Gozd Martuljek in Srednji Vrh ↗ · Turizem Kranjska Gora: oglarske kope ↗ · Zgornjesav’c, avgust 2017: ferata in Oglarski dnevi ↗
Ferata Hvadnik: soteska, oprema in sezonska omejitev
Ferata Hvadnik poteka skozi sotesko na območju Gozda Martuljka. Sedanja uradna predstavitev navaja približno pol kilometra dolžine, dvesto petdeset metrov višinske razlike in težavnost do B/C. Na začetku se pot vzpne čez balvane; jeklenici se na težjih mestih pridružujejo klini in manjše skobe. Kot parkirišče je navedeno območje pri športnem igrišču. Za vstop v zavarovani del sta zahtevana čelada in samovarovalni komplet, priporočene so tudi plezalne rokavice.
Občinsko glasilo je odprtje nove poti predstavilo avgusta 2017. Poročilo sodelovanje pri ureditvi povezuje z domačim planinskim društvom in Turizmom Kranjska Gora ter opozarja na razliko med izkušenimi, ustrezno opremljenimi obiskovalci in tistimi, ki potrebujejo vodstvo. Današnja uradna stran določa zimsko zaprtje od 31. oktobra do 1. aprila. Hvadnik zato ni celoletni sprehod po soteski. Njegova lega omogoča opazovanje geoloških posebnosti in razglede, obisk pa zahteva pripravo za zavarovano plezalno pot.
Viri: Turizem Kranjska Gora: ferata Hvadnik ↗ · Zgornjesav’c, avgust 2017: ferata in Oglarski dnevi ↗
Dokumentirano odprtje zahtevnejše ferate Jermn
Avgustovska številka občinskega glasila iz leta 2019 poroča o odprtju ferate Jermn v bližini Hvadnika na robu Gozda Martuljka. Članek jo opisuje kot zahtevnejšo, z oceno D in posameznimi mesti E. Ob odprtju je navedel sto osemdeset metrov dolžine in dvesto dvajset metrov višinske razlike. Dostop je opisal s ceste proti Srednjemu Vrhu, pred mostom čez potok, ki priteče iz Jermnovega slapu. Gre za podatke konkretnega poročila ob nastanku poti.
V istem članku predstavnik planinskega društva poudarja tudi obveznost pregledovanja in vzdrževanja poti. Društvo je tedaj praznovalo sedemdesetletnico delovanja. Poročilo razlikuje urejena zavarovana plezališča v dolini od zahtevnih gorniških poti, na katerih zavarovanje ni neprekinjeno. Jermn in Hvadnik zato v krajevnem pregledu predstavljata dve različni športni pridobitvi z različno težavnostjo. Staro poročilo o odprtju Jermna samo po sebi ne potrjuje njegove današnje odprtosti ali trenutnega stanja varoval.