Grčarevec: cerkev sv. Luke, Kotla in stara tržaška cesta
Grčarevec leži pod Hrušico ob severozahodnem robu Planinskega polja. Njegovo krajevno zgodovino spremljajo cerkev, vodni objekti, stara cesta in spominska ureditev v južnem delu vasi.
Vas ob robu Planinskega polja
Grčarevec je naselje v občini Logatec pod planoto Hrušica, ob cesti Ljubljana–Postojna na severozahodnem robu Planinskega polja. Knjižnična predstavitev na portalu Kamra nastanka vasi ne datira, navaja pa njeno oznako na zemljevidu kameralnih cest na Notranjskem iz leta 1720, ki ga je izdelal Franc Anton Steinberg. Kraj je označen tudi na vojaškem jožefinskem zemljevidu.
Predstavitev povzema zloženko domačega turistično-kulturno-športnega društva iz leta 2004. Po njej se je poselitev iz kmečkega jedra razširila na Grčarevski vrh. O imenu kraja pripoveduje izročilo o petih bratih, med njimi Grčarju; to je ljudska pripoved o imenih okoliških vasi, ne zgodovinski dokaz njihove ustanovitve.
Kamra po društveni zloženki iz leta 2004 opisuje tudi spremembo kmečke dejavnosti v Grčarevcu: kmetij je bilo manj, površine pašnikov pa so se povečale. Kmetje so se po tej predstavitvi ukvarjali predvsem z gozdarjenjem in konji.
Viri: Knjižnica Logatec na Kamri: Grčarevec, po zloženki društva 2004 ↗
Cerkev svetega Luke
Cerkev svetega Luke stoji v naselju, zahodno od ceste. Register kulturne dediščine jo datira v leto 1746, knjižnični opis pa dodaja, da letnico potrjuje napis nad vrati. Manjša stavba ima zvonik na zahodni strani in ločno oblikovan kamniti portal, okrog nje pa je obzidje. Ob južni fasadi je naveden lesen korpus. Register poudarja bogato notranjo opremo pravilno orientirane cerkvene stavbe, vendar ne našteva posameznih oltarjev ali njihovih avtorjev.
Knjižnična predstavitev na jožefinskem zemljevidu poleg cerkve svetega Luke prepozna še nekdanjo cerkvico svete Jedrti. Stala je nad vodnim izvirom pod cesto Grčarevec–Planina. Pripoved o dekletu z dolgimi zlatimi lasmi, ki naj bi se prikazovalo na njenem pragu, je v istem viru izrecno predstavljena kot ljudsko pripovedovanje.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗ · Knjižnica Logatec na Kamri: Grčarevec, po zloženki društva 2004 ↗
Lebanov vodnjak pri številki 3
Ob gospodarskem poslopju hiše Grčarevec 3 je Lebanov vodnjak. V živo skalo je izkopan osem metrov globoko in zidan s kamnitimi bloki. Vanj se steka voda s streh. Nad terenom ima kamniti obod z letnico 1816 in inicialama AL, ki ju register razveže kot Anton Leban. Lokacija ob gospodarskem poslopju je vzhodno od ceste proti Planini.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗
Kotla v Grapi in obnova zbiralnika
Vodni zbiralnik Kotla v Grapi je v bližini hiše Grčarevec 20, severno pod cesto proti Planini. Ima kvadratni tloris in kamniti obok, delno je vkopan ter postavljen nad vodno zajetje. Na vzhodni strani sta vhod in betonsko napajalno korito. Po publikaciji ZVKDS so ga leta 1893 zgradili domačini, da bi zagotovili stalno količino vode za prebivalce, furmane in gozdne delavce.
Publikacija obnovo datira v obdobje 2009–2010. Dela so obsegala črpanje vode in mulja, čiščenje dna, notranjega oboka ter betonskih površin, statično sanacijo in delno rekonstrukcijo. Odstranili so zaraslo grmovje na zunanjem oboku ter uredili neposredno okolico. Objavljena fotografija po obnovi prikazuje vhod, korito in ograjen zgornji del zbiralnika.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗ · ZVKDS: Obnova objektov kulturne dediščine, fizična stran 48 ↗
Stara tržaška cesta
Registrski opis stare tržaške ceste pojasnjuje, da so odsek cesarske povezave Dunaj–Trst zgradili med letoma 1802 in 1806 zaradi pogostih poplav Planinskega polja. Ohranjeni del leži med avtobusno postajo na cesti Planina–Logatec in Grčarevskim vrhom. Cesta je makadamska. Ob njej register navaja še ohranjene obcestne kamne ter dele opornih zidov iz pravilno klesanih kamnov.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗
Antične ostaline nad naseljem
Poimensko arheološko območje Grčarevca register umešča na Lanski vrh severno nad naseljem. Opis navaja ostaline iz antičnega obdobja, datacija pa rimsko dobo. Gre za arheološko območje nad vasjo; iz tega podatka ne določamo časa nastanka samega naselja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗
Grobišče v južnem delu vasi
Grobišče hercegovskih partizanov leži v južnem delu Grčarevca, zahodno od ceste Kalce–Planina. Ureditev sestavljata tlakovana ploščad in kamniti kvader z napisom ter rdečo zvezdo, okolico pa obdaja trava. Na obeh straneh spomenika je kamniti zid, ki se na eni strani dvigne v spomenik. Register navaja arhitekta B. Kobeja in leto 1954 ter ločeno postavitev spomenika leta 1986. Knjižnični opis ga povezuje s hercegovskimi žrtvami bojev leta 1945.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: enote Grčarevca ↗ · Knjižnica Logatec na Kamri: Grčarevec, po zloženki društva 2004 ↗
Medvojna meja ob vasi
Knjižnični opis po rapalski pogodbi umešča mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS na zahodni rob Grčarevca. Omenja ohranjene mejne kamne ter bunkerje in druge utrdbe medvojnega Alpskega zidu.
Viri: Knjižnica Logatec na Kamri: Grčarevec, po zloženki društva 2004 ↗