Hruševo: Gradaščica, cerkev in krajevno gasilstvo
Hruševo nad dolino Gradaščice: lega naselja, cerkev svetega Jurija, slikarska dediščina in zgodovina krajevnega gasilstva.
Hruševo nad dolino Gradaščice
Hruševo je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec. Leži na široki terasi nad dolino Gradaščice. Občinska predstavitev razlikuje starejši del, imenovan Hruševo, in novejši del Selo. To poimenovanje opisuje notranjo delitev kraja. V dolini južno pod naseljem teče Hruševnik, ki se nedaleč od vasi izliva v Gradaščico. Nad vaškimi hišami se severno dviga osamel grič s cerkvijo svetega Jurija.
Občina v krajevni predstavitvi navaja 524 prebivalcev na dan 15. decembra 2022 in podatek pripisuje Statističnemu uradu Republike Slovenije. Gre za datirano število prebivalcev naselja. Poštni naslov kraja je Hruševo, 1356 Dobrova. Terasa, dolina s potokom in severni cerkveni grič so tri značilne prostorske sestavine, s katerimi občina opisuje njegovo lego.
Viri: Občina Dobrova - Polhov Gradec: predstavitev Hruševega ↗
Cerkev svetega Jurija in slikarska dediščina
Podružnična cerkev na griču severno od vasi pripada župniji Dobrova. Občinski opis njeno stavbo umešča v pozno osemnajsto stoletje in navaja posvetitev svetemu Juriju. Med deli v cerkvi izpostavlja sliko Valentina Metzingerja s svetim Janezom Nepomukom, datirano v leto 1749. Druga predstavljena slika upodablja svetega Filipa Nerija in je delo italijanskega mojstra Michelangela Riccolina. Krajevna sakralna dediščina tako vključuje cerkveno stavbo in dela dveh poimensko navedenih slikarjev.
Viri: Občina Dobrova - Polhov Gradec: predstavitev Hruševega ↗
Povezava z Dobrovo
Uradno prečiščeno besedilo občinskega statuta, objavljeno leta 2022, Hruševo uvršča v Krajevno skupnost Dobrova. V njenem območju našteva tudi Brezje pri Dobrovi, Dobrovo, Draževnik, Gabrje, Komanijo, Osredek pri Dobrovi, Podsmreko, Razore, Stransko vas in Šujico. Hruševo je v istem dokumentu navedeno med naselji občine, katere sedež je na Dobrovi, Stara cesta 13.
Šestdesetletnica gasilskega društva leta 2015
Naš časopis iz septembra 2015 dokumentira dva dogodka ob šestdesetletnici PGD Hruševo. Slavnostna seja je bila 18. julija, proslava s parado pa 1. avgusta. Julijske seje so se udeležili domači gasilci in predstavniki sosednjih društev iz gasilskih zvez Dolomiti in Horjul ter Preske in Sore. Med navzočimi sta bila ustanovna člana Avguštin Žerovnik in Lado Vidmar, ki sta prejela plaketi.
Avgustovska parada je povezala okoli sedemdeset gasilcev praporščakov, veterane v starih delovnih uniformah in stara vozila s konjsko vprego. Sodelovale so narodne noše in lovci s praporom Lovske družine Dobrova. Mimo tribune je peljalo okoli petnajst sodobnih gasilskih vozil z opremo. Parado je vodil Filip Božnar, društveno kroniko pa je prebral Janez Zadnikar. Po proslavi je sledila veselica s srečelovom in ansamblom Bratov Poljanšek.
Na avgustovski proslavi je predstavnik republiške gasilske zveze Franc Bradeško šestim članom podelil republiška priznanja. Julijsko srečanje je spremljala podelitev spominskih plaket sosednjim društvom in društvenih priznanj za vestno delo. Predsednik društva je bil ob tej obletnici Albin Žerovnik.
Viri: Naš časopis 430, september 2015, izvirna fizična stran 30 ↗
Sedemdeset let PGD Hruševo
Deset let pozneje je društvo obeležilo sedemdesetletnico. Poročilo v Našem časopisu navaja slavnostno sejo 24. maja 2025. Predsednik Franc Kožuh je predstavil krajšo kroniko društva in poudaril pomen prostovoljnega gasilstva za skupnost. Dogodka so se udeležili predstavniki gasilskih zvez Dolomiti, Horjul in Medvode ter predstavnik Krajevne skupnosti Dobrova. Med gosti je bil tudi Lado Vidmar, v poročilu predstavljen kot zadnji živeči ustanovni član.
Na seji so podelili priznanja: Nataša Božnar je prejela priznanje Gasilske zveze druge stopnje, društvena priznanja pa Klemen Bister, Ivanka Založnik in Ivan Založnik. Slavnostne govore so imeli predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik, župan Jure Dolinar in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Slavko Jalovec. Ob druženju po seji so udeleženci obujali spomine na zgodovino društva.
Viri: Naš časopis 538, junij 2025, izvirna fizična stran 49 ↗