
Hudinja: cerkev sv. Vida, Rakovec in stare pohorske domačije
Hudinja je razloženo hribovsko naselje v občini Vitanje. Njegovi južni deli so v registrskih opisih povezani s cerkvijo sv. Vida in zaselkom Šentvid, severni pa z Rakovcem v zatrepu doline reke Hudinje na južnem pobočju Pohorja.
Cerkev sv. Vida in antično najdišče
Poznogotska enoladijska cerkev sv. Vida stoji na griču severno nad Šentvidom. Predelana je bila leta 1835; zvonik na južni strani prezbiterija je iz leta 1890. Register omenja ohranjeni gotski portal in zazidana gotska okna. Cerkvena oprema je iz prve polovice devetnajstega stoletja. Vzhodno od cerkve in severno nad Beškovnikovo domačijo je antično gomilno grobišče. Iz razkopane gomile izvirata napisa s konca drugega stoletja, vzidana v tlak bližnje kapelice. Register v bližini omenja tudi antične kamnolome.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Cerkev sv. Vida (EŠD 3497) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Arheološko najdišče Šentvid (EŠD 10729) ↗
Beškovnikova domačija in kašča
Beškovnikovo domačijo Hudinja 17 sestavljajo kašča, hiša, garaža in gospodarsko poslopje, nanizani v zaporedju. Hiša je pritlična, narejena iz tesanih brun in beljena. Lesena kašča ima zidano kletno osnovo in je s krajšo stranico postavljena v breg. Klet je ometana in poslikana z motivom gobic. Na vratih kašče je letnica 1814. Domačija stoji jugovzhodno od cerkve v južnem delu Hudinje.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Domačija Hudinja 17 (EŠD 13912) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Kašča na domačiji Hudinja 17 (EŠD 10736) ↗
Preužitkarske koče in hiše
Pri številki 21 so v gručo združeni hiša, kašča, lopa in gospodarsko poslopje iz prve polovice devetnajstega stoletja. Stavbe so pritlične. Na naslovu Hudinja 18 je lesena preužitkarska koča iz sredine devetnajstega stoletja. Ima pravokoten tloris, na levi strani pa prizidano leseno gospodarsko poslopje. Ledijekova koča pri številki 38 je prav tako namenjena preužitku: lesena hiša iz tesanih brun stoji na dvignjenih kamnitih temeljih. Njena glavna fasada je beljena z apnom. Register pri njej dokumentira črno kuhinjo in somerno dvokapnico, krito s cementnim zareznikom.
Ovčarjeva koča na naslovu Hudinja 81, v smeri proti Rakovcu, je delno lesena in delno zidana. S krajšo fasado je postavljena v breg. Nastala je v prvi polovici devetnajstega stoletja in je krita s pohorskim skriljem; tudi pri njej popis navaja črno kuhinjo. Hiša Hudinja 77 v Skočajevi domačiji na severu naselja je zidana, pritlična in podkletena. Njena daljša fasada poteka ob bregu, dvokapna streha z delnima čopoma pa je prav tako krita s pohorskim skriljem.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Domačija Hudinja 21 (EŠD 13913) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Hiša Hudinja 18 (EŠD 13914) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Ledijekova koča (EŠD 24517) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Ovčarjeva koča (EŠD 13916) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Hiša Hudinja 77 (EŠD 13915) ↗
Rakovec: od steklarstva do gozdarstva
Rakovec je bil prvotno steklarski zaselek. Po registrskem opisu je glažuta obratovala med letoma 1781 in 1874, pozneje je kraj postal pomemben za gozdno gospodarstvo. Ob popisu so bile nekatere stavbe že preurejene v počitniške hiše, gozdarski objekti pa opuščeni. Nadstropni zidani Haus na naslovu Hudinja 93 je bil zgrajen v osemnajstem stoletju kot steklarska šola. Italijanski zidarji so ga v osemdesetih letih devetnajstega stoletja preuredili v šest stanovanj za gozdne delavce grofa Thurna. Podkletena stavba je z daljšo štiriosno fasado postavljena ob breg.
Šolska stavba Hudinja 91 na severozahodnem robu Rakovca je bila prvotno brusilni mlin, pozneje prilagojen šolanju otrok gozdnih delavcev. Gre za pritlično zidano stavbo pravokotnega tlorisa s pokrito teraso. Dvokapna streha ima frčado in opečni zareznik. Hiša Hudinja 89 je vrhkletna, s kamnitim oziroma zidanim kletnim delom in lesenim stanovanjskim delom iz tesanih brun. Vzdolž daljše fasade potekata gank in stopnišče; prvotno je bila razdeljena na dve stanovanjski enoti.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Zaselek Rakovec (EŠD 24213) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Haus v Rakovcu (EŠD 24523) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Šola (EŠD 24527) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Hiša Hudinja 89 (EŠD 24525) ↗
Žagarska dediščina
Ob vstopu v Rakovec na desnem bregu Hudinje, severovzhodno od številke 85, stoji žaga venecijanka s konca devetnajstega stoletja. Register dokumentira pritlično leseno stavbo, odprto lopo na zahodni strani in ohranjeno opremo. Brezovška žaga ob cesti Vitanje–Hudinja je nasprotno navedena kot porušena; podatka o njenem lesenem poslopju z zidanim delom za žagarja ne predstavljamo kot današnje stoječe stavbe.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Žaga v Rakovcu (EŠD 28423) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Brezovška žaga (EŠD 24518) ↗
Kamenikova domačija in Hudinja 39
Kamenikova domačija na naslovih Hudinja 51 in 52 združuje pritlično zidano hišo, vrhkletno preužitkarsko hišo iz tesanih brun, gospodarsko poslopje in kapelico. Na tramu stanovanjske hiše je letnica 1866. Gospodarsko poslopje je delno leseno in delno zidano. Domačija Hudinja 39 vzhodno nad Ledinskim grabnom pa obsega vrhkletno hišo z gankom in gospodarsko poslopje; zahodno od nje ob lipi stoji leseno razpelo.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Kamenikova domačija (EŠD 24520) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Hudinja - Domačija Hudinja 39 (EŠD 25738) ↗