
Jagnjenica: vaško jedro ob Sopoti, sv. Marjeta in rezljani kozolci
Vaško jedro ob Sopoti
Jagnjenica leži v občini Radeče, zahodno od Radeč, ob cesti proti Svibnemu in na obeh straneh potoka Sopota. Manjše gručasto jedro je nedaleč od sotočja Sopote in potoka Glažuta. Register kot njegove sestavne dele navaja cerkev sv. Marjete in dve večji gručasti kmetiji. Nad naseljem se dviga strmi Gradec.
Občinska predstavitev prvo omembo Jagnjenice postavlja v leto 1351. Opisuje prehod od srednjeveške gručaste poselitve k posameznim kmetijam na pobočnih platojih ter poznejšo individualno pozidavo po zaselkih. Kompanija leži nasproti Gradca na severni strani ceste. Novejši del naselja se je po tej predstavitvi razvil na levem bregu Sopote pod mostom. Južno od Gradca sta Kobalija in nižje Golobinjek z vinogradniškimi domačijami.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, Jagnjenica ↗ · Občina Radeče: Krajevna skupnost Jagnjenica ↗
Neobaročna cerkev in samostojni zvonik
Sedanja cerkev sv. Marjete je bila zgrajena v letih 1899–1900. Neobaročno stavbo sestavljajo vhodna veža s pevsko emporo, osemkotna ladja, obokana s kupolo, in prezbiterij. Zvonik stoji ločeno od cerkve. Izvira iz osemnajstega stoletja in je ostanek prejšnje cerkve.
Med starejšimi deli opreme register izpostavlja klopi in levi stranski oltar iz sedemnajstega stoletja, ostalo opremo pa umešča v osemnajsto stoletje. Občinska predstavitev klopi podrobneje datira v drugo polovico sedemnajstega stoletja in navaja njihov prenos iz ljubljanske frančiškanske cerkve. Pri oltarju sv. Andreja omenja sliko V. Metzingerja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, Jagnjenica ↗ · Občina Radeče: Krajevna skupnost Jagnjenica ↗
Gomilno grobišče Kržiše in potencialni Gradec
Severno od Sopote in gručastega jedra leži gomilno grobišče Kržiše, imenovano tudi Na Kržišah oziroma Kržišče. Register ga datira v starejšo železno dobo. Leta 1879 je bila prekopana gomila s tremi skeletnimi pokopi. Dva grobova sta imela kamnito oblogo in pridatke, tretji pa je bil prazen.
Zahodno od jedra je na hribu Gradec evidentirano arheološko območje. Register ga glede na lego in bližnje gomilno grobišče obravnava kot potencialno gradišče. Tudi povezavo med grobiščem in naselbino na Gradcu navaja kot verjetno, zato je ne opisujemo kot dokončno potrjeno raziskovalno ugotovitev.
Hiše ob vaški cesti
V cerkvenem ambientu, vzhodno od sv. Marjete, stoji Medvedova hiša na številki 30. Je nadstropna zidana stavba s petosno glavno fasado in osrednjim vhodom s kamnitim portalom iz peščenjaka. Desni del je podkleten. Register njen nastanek predvideva v prvi polovici devetnajstega stoletja, ne navaja pa zanesljive gradbene letnice.
Hiša Jagnjenica 12, v registru imenovana Ježeva gostilna, stoji južno ob lokalni cesti v središču naselja. Ima kvadratni tloris, eno nadstropje in šotorasto streho z opečno kritino. V pritličju so opisani banjasti oboki. Severneje ob cesti stoji Minkotova hiša na številki 13, nadstropna nepodkletena stavba iz prve polovice devetnajstega stoletja z dvokapno streho in delnima čopoma.
Pritlična hiša Jagnjenica 15 je podolžnega tlorisa in brez kleti. Register jo opisuje kot nekdanjo kmečko hišo s predelano črno kuhinjo. Po drugi svetovni vojni je služila kot šola, pozneje pa kot sedež krajevne skupnosti. Preužitkarska hiša na številki 32 ima kamnit vhodni portal z letnico 1894.
Rezljani kozolci in Šantov mlin
Starinov kozolec na domačiji Jagnjenica 31 stoji južno od cerkve ob cesti proti Dolnjemu Počakovemu. Toplar ima tri pare oken, srčasto izrezljane podporne ročice in bogato rezljan zatrep. Na osrednjem tramu je letnica 1862. Gurupčev kozolec pri številki 29 ima štiri pare oken, kamnite podstavke in ročice v obliki črke S. Njegov osrednji tram nosi letnico 1891.
Ob desnem bregu Glažutnice, med potokom in lokalno cesto, je evidentiran Šantov mlin na domačiji Jagnjenica 42. Samostojna zidana stavba izvira iz druge polovice devetnajstega stoletja. Register opisuje vodno kolo, dva mlinska kamna in enocelični prostor z mlinsko opremo. Na isti domačiji je zidanica, imenovana Šantova gorca, na južnem pobočju Peharjevega hriba.
Pieta in sv. Martin
Pri hiši Jagnjenica 13 stoji kapelica zaprtega tipa iz prve polovice devetnajstega stoletja. Ima dvokapno streho s stolpičem, polkrožno zaključene odprtine, vogalne pilastre in nišo v čelu fasade. V notranjosti je kip Pieta. Ježeva kapelica stoji na travniku severovzhodno od gostilne nad številko 12. Register jo umešča v zadnjo četrtino devetnajstega stoletja in v njej opisuje skupino sv. Martina na konju s figuro berača.