Jelendol: Bornovo posestvo, elektrarna in gozdna železnica
Jelendol v občini Tržič leži v dolini zgornje Tržiške Bistrice, ob sotočju z Dolžanko. Njegovo podobo močno zaznamuje Bornovo posestvo. Graščina nad vodo je bila le en del celote, ki je obsegala žago, elektrarno, stanovanja delavcev in povezave za spravilo lesa iz gozdov.
Od gozdov do novega posestva
Julius oziroma Julij baron Born je gozdove kupil leta 1891. Med letoma 1893 in 1895 je sledila gradnja graščine, kapele, grobnice, gospodarskih poslopij, elektrarne in žage. Uredil je tudi park, sprehajalne poti in razgledišča. Posestvo je povezalo bivanje lastnika z gospodarsko rabo obsežnega gozdnega prostora.
Born je bil bančnik in podjetnik, ki se je ukvarjal s sanacijo podjetij v težavah. Knjižnična biografija pojasnjuje, da je del posesti kupil od Kranjske industrijske družbe. V Jelendolu se je naselil, razvijal lesno industrijo, elektrificiral posestvo in vzpostavil cestno povezavo s Tržičem. S tem se je spremenila tudi gospodarska vloga doline.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Nejc Perko: Julij Born ↗
Kako je bilo organizirano delo
Hiša Jelendol 5 je bila zgrajena za Bornove žagarje. Pri njej sta spodnji kamniti del in leseno obloženo nadstropje združena z izrazitim balkonom. Bližnja stavba Jelendol 7 je imela elektrarno v pritličju, stanovanja njenega upravitelja in delavcev pa v nadstropju. Prizidek je služil kovačnici. Delo, vzdrževanje naprav in bivanje so bili torej prostorsko tesno povezani.
Sin Karel je zgradil elektrificirano ozkotirno gozdno železnico med Jelendolom in Medvodjem ter žičnici za spravilo lesa v Mantovi in Zalem potoku. Ta sistem je gozd povezal z obdelavo lesa v dolini. V hiši Jelendol 8 so bile spodaj pisarne, zgoraj pa upravnikovo stanovanje, kar dopolnjuje predstavo o organizaciji posestva.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Graščina nad sotočjem
Graščina na številki 9 je trinadstropna historicistična zgradba iz leta 1893. Značilne so lesene verande in pravokotni stolp na južni strani. Po požaru leta 1944 so jo obnovili leta 1966. Jugozahodni vogal krasi stenska poslikava.
Na severovzhodnem pobočju nad graščino je Bornova grobnica iz apnenca. Polkrožno obliko zaključujeta piramidi, prostor pa omejujeta kamnita škarpa in kovana secesijska ograja. Graščina, gospodarske stavbe ob cesti in grobnica na pobočju skupaj pokažejo razpon nekdanjega posestva.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗