Josipdol na Pohorju: muzej, steklarstvo in gozdna učna pot Kapelvald
Josipdol v občini Ribnica na Pohorju: muzej, kamnoseštvo in pot Kapelvald.
Steklarna in kamnolomi Josipdola
Josipdol je naselje v občini Ribnica na Pohorju. Občinska predstavitev Josipdola z Zgornjim Lehnom opisuje strnjeno naselje vzhodno od Ribnice. Njegov nastanek povezuje s steklarstvom: steklarna je v Josipdolu in na Langersvaldu obratovala med letoma 1799 in 1909.
Občina začetek kamnoseške dejavnosti umešča v leto 1885. Sprva so iz pohorske kamnine izdelovali kocke za tlakovanje cest. Po odpiranju dodatnih kamnolomov so začeli izdelovati tudi večje plošče, robnike, gradbeni kamen in velike kvadre za gradnjo hidroelektrarn. Izdelke so najprej prevažali z vprežno živino.
Milan Lenarčič je bil po občinski predstavitvi lastnik kamnolomov od leta 1913 do druge svetovne vojne. Leta 1923 je zgradil ozkotirno železnico do železniške postaje v Podvelki.
Viri: Občina Ribnica na Pohorju: Josipdol z Zgornjim Lehnom ↗
Muzejska zbirka in muzej na prostem
Koroški pokrajinski muzej je leta 2001 v kulturnem domu v Josipdolu uredil manjšo muzejsko zbirko po starejšem avtorskem projektu Darje Zaveršnik. V njej so predvsem črepinje in ostanki steklovine nekdanje steklarne. Posebej predstavlja kamnoseštvo, ki je po muzejskem opisu zaživelo po letu 1880 in med obema vojnama zaposlovalo tristo delavcev in več.
Kronološki del razstave obravnava stavke pruharjev v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Obiskovalci si lahko ogledajo preprosto ročno orodje za obdelovanje pohorskega tonalita. Zbirko dopolnjuje muzej na prostem, ki so ga domačini postavili po zamisli Kulturno etnološkega društva Josipdol.
Med predstavljenimi objekti so steklarska peč, vodna drča oziroma riža in pruharska kamnoseška uta. Razstavljena sta tudi stroj za izdelavo granitnih kock in oglarska kopa. Muzej napoveduje praktični prikaz obdelave kamna z domačimi pruharji. Za informacije o ogledu v kulturnem domu objavlja telefon 031 499 296 in naslov info@josipdol.si.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Muzej kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva ↗
Kapelvald: od drevesnice do muzeja
Avtor poti Alojzij Klančnik opisuje odprtje gozdne učne poti Kapelvald leta 1993. Prva točka je bila pri osrednji tabli ob lipovem drevoredu, druga v gozdičku pod kapelico svetega Jožefa delavca. Drevesnica nad »hauzom« je bila opremljena s klopmi, tablami drevesnih vrst in kažipoti.
Četrta točka v frati nad Grumom je namenjena obnovi in varstvu gozda. Pri Štrucu je osrednja tema domači kostanj, v jarku za planjavo pa voda in bukev. Na grebenu je točka o lovstvu, gozdnih živalih in razvojnih fazah gozda. Na cesti nad Fišerjem so predstavljeni kamnolomi.
Klančnik dodatni del poti opisuje po trasi nekdanje ozkotirne železnice mimo špoltn do kamnitega mostu v Pehovem potoku. Pot se konča pri muzeju na prostem. Poleg praktičnega pouka za osnovne in srednje šole navaja tradicionalni prvomajski pohod ter vodene obiske izletnikov.
Viri: Alojzij Klančnik: Gozdna učna pot Kapelvald, Josipdol ↗
Jožefova dolina, kapelica in Lenarčičeva drevesa
Zloženka Mariborske razvojne agencije in Zavoda za gozdove iz leta 2001 pojasnjuje ime Josipdol kot Jožefova dolina, po podjetniku Josipu Schnecku, ki je okoli leta 1800 postavil glažuto in postal njen prvi lastnik. Naselje umešča ob Josipdolski potok.
Kapelvald je po zloženki domače ime gozdnega hribčka s kapelico svetega Jožefa. Staro kapelico iz leta 1865 je naročil lastnik steklarne Langer. Po vojni so jo porušili, novo pa je zloženka datirala v leto 1972 ter njeno gradnjo povezala z župnikom Bračičem in pomočjo domačinov.
V okolici Lenarčičeve vile je zloženka leta 2001 naštevala njegove eksotične drevesne zasaditve: atlantsko in libanonsko cedro, sekvojo, orjaško jelko ter rumeni bor. Med listavci so bili rdeča bukev, rdeči hrast, črni oreh in divji kostanj.
Viri: Mariborska razvojna agencija in ZGS: zloženka Kapelvald, 2001 ↗
Prvotni lipov drevored je zgodovinska enota
Register dediščine prvotni dvostranski lipov drevored datira na konec devetnajstega ali začetek dvajsetega stoletja. Potekal je ob dostopni cesti med spodnjim in zgornjim delom Josipdola. Registrski opis izrecno navaja, da je bil drevored posekan in da nova zasaditev ni enaka. Enota ima dokumentarno oziroma arhivsko varstvo, ne opisa ohranjenega starega drevoreda.
Viri: RNPD: Josipdol, Lipov drevored, dokumentarno varstvo ↗