Juršinci: znamenitosti, Dežela kraljic in Puhov muzej
Juršinci so naselje in občinsko središče v Slovenskih goricah, kjer se izlet poveže z vinogradniško pokrajino, cerkvijo sv. Lovrenca in lokalnimi kulturnimi zbirkami. V kraju si lahko ogledate Deželo kraljic, v bližnjem Sakušaku pa Puhov muzej, posvečen izumitelju in tovarnarju Janezu Puhu. Med obema lokacijama je pomembna razlika: muzej ni v središču Juršincev, temveč na naslovu Sakušak 83. Juršinci so izhodišče za spoznavanje širše občine, ki poleg tehnične dediščine predstavlja trsničarstvo, kmečka opravila in gričevnato podeželje.
Kaj si ogledati v Juršincih in kaj v okolici
Jedro ogleda v naselju sestavljajo cerkev sv. Lovrenca, kulturni prostori in zbirka Dežela kraljic. Ta predstavlja lokalno življenje skozi orodja, oblačila, material in zgodbe o delu. Občinska predstavitev turizma posebej izpostavlja vinograde, valovito pokrajino, običaje in domačo kulinariko. Tako lahko kraj spoznate skozi stavbno dediščino in predmete vsakdanjega življenja, izlet v okolico pa razširite na kmetije, vinogradniško ponudbo ter muzejski obisk v Sakušaku.
Občinski turistični zemljevid vključuje tudi kraje, ki imajo svoje ime in značilnosti. Rojstna hiša etnologinje Štefke Cobelj je v Zagorcih, Rojhtova domačija v Senčaku, ribnik Amur pa v Bodkovcih. Puhova zgodba vodi v Sakušak. Za obiskovalca je zato uporabno, da izbere konkretni naslov vsake točke, namesto da bi vse znamenitosti iskal ob isti vaški ulici. Osrednji Juršinci in razložena naselja v okolici skupaj sestavljajo širšo izletniško ponudbo.
Viri: Občina Juršinci: kulturni center in kulturna dediščina ↗ · Občina Juršinci: Dežela kraljic ↗ · Občina Juršinci: turistična brošura, 23. september 2024 ↗
Cerkev sv. Lovrenca in njena srednjeveška zgodovina
Cerkev sv. Lovrenca je ena najpomembnejših zgodovinskih stavb v naselju. ZVKDS v poročilu o arheoloških raziskavah pojasnjuje, da njena zgodovina sega v 13. stoletje, ko je delovala kot podružnica ptujske prafare. Prva navedena omemba sakralnega objekta je iz leta 1322. Današnja gotska stavba je po razlagi raziskovalcev najverjetneje nastajala med letoma 1517 in 1540; pri določitvi obdobja so pomembne tudi letnice na zunanjih stenah.
Pod današnjo stavbo so se ohranili sledovi starejših gradbenih faz. Raziskovalci opisujejo manjšo enoladijsko cerkev s kamnitimi zidovi in verjetno leseno apsido. Del pravokotnega temelja in polkrožni jarek z ogljem sta pomagala razložiti obliko zgodnejšega prezbiterija. Na severni strani je bil še poseben prostor, ki ga razlagajo kot domnevno zakristijo. Kasnejša poznogotska prezidava je starejšo zasnovo povečala in preoblikovala, zato današnja zunanjost skriva precej daljšo zgodovino.
Med 17. in koncem 18. stoletja so ob obnovah zazidali stebre prvotno gotsko obokane ladje ter prizidali rožnovensko in spovedno kapelo. V 19. stoletju je na južni strani nastala nova zakristija. Poročilo omenja tudi prag stranskega vhoda z letnico 1581, povezano z gradnjo ali obnovo portala. Te podrobnosti omogočajo, da pri ogledu ločite srednjeveško osnovo od poznejših posegov, ki so stavbo prilagajali potrebam župnije.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov 53, Juršinci in raziskava cerkve, str. 71–74 ↗
Kaj so pokazala izkopavanja leta 2017
Arheološka raziskava notranjosti je potekala med 8. in 18. majem 2017 na površini približno 290 kvadratnih metrov. Povod je bil načrt prenove tal, ki bi posegel v starejša tlakovanja. Pri začetnem pregledu so približno dvajset centimetrov pod betonskim tlakom našli opečnate tlakovce, zato je bila predpisana širša raziskava. Najprej so odstranili vrhnje nasutje, nižje plasti pa raziskovali ročno in sproti dokumentirali.
Med najdbami so bili ostanki starejših zidov, tlakovanja in grobovi. Nekateri grobovi so bili starejši od poznogotske prezidave, drugi pa so bili vkopani v območje odstranjenega romanskega prezbiterija. Posebej zanimivi so odlomki antične keramike, vendar so jih našli v mlajših plasteh. Avtorja poročila jih povezujeta z možnostjo bližnjega, še nepoznanega rimskodobnega naselja ali grobišča. Najdba tako odpre raziskovalno vprašanje o okolici, ne določa pa sama po sebi rimske starosti cerkve.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov 53, Juršinci in raziskava cerkve, str. 71–74 ↗
Dežela kraljic: razstava o delu in domačem okolju
Dežela kraljic obiskovalcu približa domače okolje skozi različna opravila in dejavnosti. Občinska predstavitev našteva dvajset kraljic oziroma tematskih vlog. Med njimi so kruh, vino, sadje, mleko, perutnina, poljedelstvo, cvetje, trsničarstvo, glasba, med, lovstvo in običaji. Razstavljeni predmeti vključujejo orodja ter oblačila, zato se lahko ogled začne pri prepoznavanju materialov in njihove uporabe, nato pa nadaljuje z zgodbami o ljudeh, ki so z njimi delali.
Vinogradništvo in trsničarstvo sta v tej zbirki del širšega življenja na podeželju. Ob njiju imajo prostor gospodinjska opravila, pridelava hrane, praznovanja in društvena dejavnost. Takšna razporeditev pokaže, kako so se med seboj povezovali delo na njivah, skrb za domačo hišo in življenje skupnosti. Ob muzeju je tudi razstavna votlina. Občinsko glasilo iz avgusta 2025 je dokumentiralo tematsko Slomškovo razstavo v tem prostoru; gre za datiran primer njegove razstavne uporabe.
Viri: Občina Juršinci: Dežela kraljic ↗ · Novice občine Juršinci, avgust 2025: društvo in muzej, str. 12–13 ↗
Puhov muzej v Sakušaku
Puhov muzej na naslovu Sakušak 83 je osrednja točka tehnične dediščine v okolici Juršincev. Posvečen je življenju in delu Janeza Puha, čigar ime je povezano s kolesi, motorji in avtomobili. Muzejska pripoved izhaja iz lokalnega rojstnega okolja in nadaljuje pot proti njegovi industrijski dejavnosti. Upravljavec poudarja tudi etnografsko in družbeno vrednost cimprače, v kateri se je začela spominska predstavitev.
Muzejsko hišo je treba ločiti od mesta nekdanje rojstne hiše. Občinska turistična brošura iz leta 2024 navaja rojstno lokacijo na naslovu Sakušak 79. Tam je danes sodobna hiša s spominsko ploščo, postavljeno ob 130. obletnici Puhovega rojstva. Muzej pa deluje v bližnji cimprači in razširjenih razstavnih prostorih. Z obiskom obeh lokacij lahko povežete spominsko označbo rojstnega kraja z vsebinsko predstavitvijo njegovega dela.
Med predstavljanjem življenjske poti uporabljajo razstavne predmete, fotografije in besedilo. Društveni pregled razvoja muzeja opisuje pot od rojstnega kraja do tovarnarja svetovnega slovesa in povezavo z mestom Gradec. Razstavo dopolnjuje dokumentarni film Tinčka Ivanuše Izumitelj Janez Puh. Etnografski del ohranja spomin na okolje, iz katerega je izšel, tehnični del pa predstavi rezultate njegovega dela. V muzeju se tako srečata zgodba o podeželju in zgodba o industriji, pri čemer sta razstavljeni tudi kolo in preša z dokumentirano povezavo s Puhovo dediščino.
Viri: Društvo rojaka Janeza Puha: muzejska predstavitev ↗ · Občina Juršinci: turistična brošura, 23. september 2024 ↗ · Novice občine Juršinci, avgust 2025: društvo in muzej, str. 12–13 ↗
Kako je nastala muzejska zbirka
Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci je bilo ustanovljeno 19. marca 2000; občinsko glasilo ob njegovi petindvajsetletnici navaja 98 ustanovnih članov. Društvo je prevzelo skrb za Puhovo cimpračo, kjer sta nastali spominska soba in manjša etnografska razstava. Pri postavitvi je sodelovala zgodovinarka Kristina Šamperl Purg, obnovo pa so izvajali tudi lokalni obrtniki in člani društva. Začetna predstavitev je nato rasla v muzejski kompleks.
Razvoj zbirke je dokumentiran s konkretnimi dopolnitvami. Leta 2012 je izšel ponatis monografije, leta 2013 so dodali kolo iz leta 1911, leta 2014 pa pred muzejem postavili Puhov kip. Po pridobitvi zemljišča leta 2018 so naslednje leto začeli graditi nove razstavne prostore. Društveni prispevek navaja njihovo predajo namenu leta 2022 in poznejšo dopolnitev s Puhovo prešo. Upravljavec danes predstavlja tudi virtualno razstavo motornih koles, ki dopolnjuje fizične predmete.
Četrtstoletni pregled društva opisuje tudi nastanek pobude konec leta 1999, ko so se lokalni ljubitelji motornih koles začeli povezovati ob Puhovih vozilih. Iniciativni odbor je pripravil ustanovni zbor, ob sočasni obnovi cimprače pa je nova organizacija dobila tudi muzejsko nalogo. Aleš Arih je prevzel odgovornost in nadzor pri obnovi, članom in obrtnikom pa je bilo zaupano izvajanje. K cimprači sta bila pozneje dodana društveni prostor, imenovan Puhova klet, ter prizidek. Ta zaporedna širitev pojasnjuje, zakaj današnji obisk vključuje več kot eno spominsko sobo.
Glasilo iz leta 2025 dokumentira povezovanje z ustanovami in ljubitelji tehnične dediščine zunaj Slovenije. Med sodelovanji navaja pomoč podjetja Magna Steyr in obiske proizvodnje v Gradcu, med gosti jubileja pa predstavnike muzeja v Judenburgu. Ob jubileju je društvo izdalo tudi bilten s svojo četrtstoletno zgodovino. To je dragocen vir za obiskovalca, ki želi poleg vozil razumeti še nastajanje zbirke, obnovo stavb in delo prostovoljcev. Navedeni dogodki so del dokumentirane zgodovine društva, aktualna srečanja pa upravljavec objavlja posebej.
Viri: Novice občine Juršinci, avgust 2025: društvo in muzej, str. 12–13 ↗ · Društvo rojaka Janeza Puha: muzejska predstavitev ↗
Obisk muzeja in kulturno dogajanje
Za obisk je neposreden vir kontaktna stran Puhovega muzeja. Ob preverbi 7. oktobra 2026 je navajala sezono od 1. maja do 31. oktobra ter sobotne, nedeljske in praznične oglede med 10. in 16. uro; med tednom ogled po dogovoru. Za dogovor je objavljena telefonska številka 051 260 506 in naslov info@janez-puh.si. Pred potjo uporabite kontaktno povezavo, saj se urnik na posameznih predstavitvah upravljavca razlikuje.
Muzej sodeluje tudi pri dogodkih, povezanih s starodobnimi vozili. Občinsko glasilo iz leta 2025 opisuje jubilejno srečanje z udeleženci iz Slovenije in več drugih evropskih držav ter panoramsko vožnjo skozi Slovenske gorice. Na isti lokaciji so potekali koncerti, slikarske kolonije in kulturni večeri. Za aktualno prireditev zato preverite datum v koledarju; stalni muzejski ogled in posamezno srečanje sta različna načina obiska.
Viri: Puhov muzej: kontakt, naslov in neposredni urnik ↗ · Novice občine Juršinci, avgust 2025: društvo in muzej, str. 12–13 ↗
Vinogradi, trsničarstvo in občinski simboli
Trsničarstvo je izrazito poudarjeno tudi v občinskem grbu. V zgornjem zlatem polju je vinska trta s koreninami, zelenimi listi in rdečim grozdjem. Korenine ponazarjajo trsničarstvo, grozdje pa vinogradništvo. V spodnjem zelenem polju je raženj nad ognjem, atribut sv. Lovrenca, zavetnika župnije. Grb tako združi gospodarsko značilnost pokrajine in sakralno središče naselja.
Enaki motivi so vključeni v občinsko zastavo, razdeljeno na rumeno in zeleno polovico. Povezava s trto se pokaže tudi v turistični ponudbi gričev, vinogradov in lokalnih pridelovalcev. Turistična brošura iz leta 2024 predstavlja trsničarsko dejavnost ter obisk vinskih kleti. Tak ogled je smiselna dopolnitev muzejske poti za obiskovalce, ki jih zanimajo pridelava, razmnoževanje trte in delo vinogradnika, ne zgolj pokušina končnega izdelka.
Viri: Občina Juršinci: pomen grba in zastave ↗ · Občina Juršinci: turistična brošura, 23. september 2024 ↗
Kulturni center in izlet po Slovenskih goricah
Večnamenski kulturni center je bil predan namenu leta 2012. Občina v njem zagotavlja prostore za kulturne dejavnosti ter sofinancira programe ljubiteljske kulture. Na območju delujejo kulturno-umetniška in etnografska društva, organizacije za medgeneracijsko sodelovanje ter skupine za ohranjanje dediščine. Vaški odbori sodelujejo pri urejanju središč in kapel. Ob cerkvi in muzejih je zato pomemben tudi sedanji kulturni utrip kraja.
Za kolesarski izlet občinska brošura navaja povezavo Ptuj–Juršinci v dolžini dvanajst kilometrov in daljši kolesarski krog LAS 6, dolg 27,2 kilometra. Ti podatki so opis poti v gradivu iz leta 2024; za konkretno vožnjo preverite potek na zemljevidu. Ogled lahko združi Juršince, Sakušak in druge izbrane vasi. Med ribniki brošura loči Amur v Bodkovcih ter ribnika Ribiško društvo in Pepčekov v Juršincih, kar pomaga pri načrtovanju postankov in prepreči zamenjavo naslovov.
Viri: Občina Juršinci: kulturni center in kulturna dediščina ↗ · Občina Juršinci: turistična brošura, 23. september 2024 ↗