Klenovik: vas nad povirjem in Rangusova hiša v Zagraškem logu
Klenovik v občini Škocjan je razloženo naselje z gručastim jedrom na terasi nad povirjem Goriškega potoka. V dolini pod vasjo stoji Rangusova hiša, preseljena iz Stranj pri Škocjanu v muzej na prostem Zagraški log.
Jedro vasi in venec zaselkov
Osrednjo teraso obdaja valovito vinorodno gričevje. Okoli jedra so v loku razvrščeni Dolina, Hrastenk, Jamnik, Lepi Stan, Strnca in Stara Vina. Južno od vasi ima povirje še potok Završnik. Takšna razporeditev povezuje strnjeni del naselja z razloženo poselitvijo okoliških goric.
V zaselku Hrastenk se je leta 1814 rodil duhovnik in pesnik Jožef Orešnik. Doktorski študij je opravil v Padovi, objavljal pa je tudi pod imenom Lepstanski. Ob slovesnostih je za časopisje pisal o rojaku Ignaciju Knobleharju; njegova življenjska pot se je končala v Podgradu.
Preseljena domačija ob Goriškem potoku
Muzej na prostem stoji vzhodno od Klenovika in severovzhodno od Zagrada, nad Goriškim potokom. Stavbe so v njem razporejene kot tradicionalna domačija. Osrednji bivalni objekt je Rangusova hiša iz Stranj pri Škocjanu, postavljena iz hrastovih brun in pokrita s slamo. Danes je njen naslov Klenovik 34a, skupni muzejski prostor pa Klenovik 34b.
Hiša je ohranila notranji razpored prostorov. Veža s črno kuhinjo je odprta proti podstrešju, poleg nje so prednja in zadnja hiša, klet ter kamra. Beseda hiša tu označuje tudi bivalni prostor v stavbi. Zbirko domačije dopolnjujejo prenesena kašča s prostorom nad kletjo, kozolec in svinjaki; ob njej je tudi manjši izvir.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗
Slamnata streha in starejši sledovi naselitve
Pri obnovi Rangusove hiše je občina poskrbela za novo slamnato kritino. Delo je zaupala mojstru Janezu Golnarju iz Svetega Jurija ob Ščavnici. Obnova je ohranila gradivo in obrtno znanje, ki sta bistvena za prepoznavno podobo lesene stavbe.
Severovzhodno od Klenovika je z gozdom porasli greben Gradec. Na njem leži z nasipom utrjena poznobronastodobna naselbina, poseljena tudi v pozni rimski dobi. Jugovzhodno od nje je gomila s premerom dvanajstih metrov in višino dveh metrov, na sredi katere je viden večji vkop. Gričevje tako ohranja sledove poselitve iz precej starejšega časa od današnjih lesenih domačij.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗ · Občina Škocjan: menjava slamnate strešne kritine Rangusove hiše ↗