Kokarje: lončarska dediščina, romarska cerkev in poti na Čreto
Kokarje so gručasta vas ob Dreti pod Dobrovljami. Zaznamuje jih preteklost črnega lončarstva, nad vasjo pa stoji romarska cerkev Device Marije.
Gručasta vas ob Dreti
Kokarje ležijo na vršaju potoka Suha na desnem bregu Drete, ob spodnjem delu Zadrečke doline. Občinski opis jedro umešča približno 360 metrov nad morjem. Zaselek Govek je na nasprotnem, levem bregu reke. Nad vasjo se vzpenjajo Dobrovlje; naselje je tudi izhodišče planinskih povezav proti Čreti.
Ime krajevne skupnosti označuje širše območje od same vasi: vključuje še Čreto pri Kokarjah, Lačjo vas, Potok in Pusto Polje. Občina pri Kokarjah navaja tudi športno-rekreacijsko območje Laze.
Viri: Občina Nazarje: krajevna skupnost Kokarje, namenski razdelek o naselju ↗
Črna keramika in kokarske klobasnice
Kokarje so bile pomembno središče lončarstva ob Dreti. Razstavni katalog Slovenskega etnografskega muzeja iz leta 1968 opisuje obrt kočarjev in manjših kmetov, ki so s prodajo posode dopolnjevali ali zagotavljali preživetje. Gornjegrajska gosposka jim je ob koncu 18. stoletja skušala pomagati s cehovskim povezovanjem, vendar poskus v razmerah svobodnejše trgovine ni uspel.
Uporabljali so glino z veliko peska, izdelke pa žgali na črno v kopastih pečeh. Navadna kuhinjska posoda ni bila okrašena; shranilne posode so dobile vtisnjene krožnice in kratke črtaste motive. Poleg loncev, skled in vrčev so izdelovali posebne posode za klobase, oblikovane kakor klobuk.
V prvi polovici 19. stoletja so kokarski lončarji nosili izdelke prek Motnika do Zagorja in v Šoštanj. V Zasavju so posodo menjavali za žito. Poznejši razvoj železniških povezav, trgovine z lesom in premogovništva je preoblikoval trg. Del lončarjev je prešel med splavarje, zmanjševanje povpraševanja pa je prispevalo k zamrtju zadrečke lončarske dejavnosti v prvih desetletjih 20. stoletja.
Viri: Slovenski etnografski muzej: Lončarstvo na Slovenskem, 1968, fizični strani 13–14 ↗
Romarska cerkev nad južnim robom vasi
Občinska predstavitev cerkev Device Marije označuje kot romarsko svetišče. Njeno današnjo podobo povezuje predvsem s prezidavami v 19. stoletju. V notranjščini izpostavlja freske Jakoba Brolla iz leta 1887. Na oltarju sv. Jožefa sta tudi kipa svetih Cirila in Metoda.
Z romarskim izročilom je povezana pripoved o gornjegrajskem opatu Kašparju, procesiji v hudi zimi in otoplitvi po shodu. Občinski opis to pripoved postavlja v leto 1460.
Viri: Občina Nazarje: podružnična cerkev Device Marije v Kokarjah ↗
Kmečka arhitektura in starejša poselitev
Register kulturne dediščine vaško jedro opisuje ob krožno speljani komunikaciji na robu polja pod planoto. Nad južnim delom naselja dominira cerkev. Njeno pravokotno ladjo na vzhodu nadaljuje ožji, višji in konveksno zaključeni prezbiterij, ob katerem sta severna zakristija ter južni zvonik.
Hiša Kokarje 9 ima na vhodnem portalu letnico 1924. Petosno glavno pročelje členijo okenske obrobe, mejni zidec in šivani vogali. Zidana nadstropna stavba je podolžnega tlorisa, s somerno dvokapno streho in zeleno kritino. Toplar pri domačiji Kokarje 18 je zasnovan na dva para oken; masivni hrastovi stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Streha je čopasta dvokapnica, pokrita z opečnim zareznikom, brana je srednje gosto mrežena. Register beleži tudi skromno ohranjeno osnovno funkcijo kozolca.
Na Studenici so bile pri topografskem pregledu leta 2008 evidentirane antropogene terase in odlomki lončenine, ki pričajo o prazgodovinski poselitvi območja.
Viri: RNPD EŠD 4449: vas Kokarje ↗ · RNPD EŠD 3314: cerkev Matere božje ↗ · RNPD EŠD 25817: kozolec na domačiji Kokarje 18 ↗ · RNPD EŠD 30783: hiša Kokarje 9 ↗ · RNPD EŠD 30094: arheološko najdišče Studenica ↗
Iz Kokarij proti Čreti in Farbanci
Planinsko društvo Nazarje med svojimi potmi predstavlja povezavo 1402 iz Kokarij proti Čreti. Začetek je pri planinski informativni tabli, nadaljevanje vodi ob cerkvi v gozd, nato mimo območja Krapel. Druga možnost je pot 1401 iz Laz prek Farbance in Črete do Tolstega vrha. Ta cilj je v društvenem opisu visok 1.077 metrov.
Društveni opis izhodišče v Lazah umešča na 355 metrov, zaključek poti 1402 pri Marijini cerkvi na Čreti pa na 944 metrov nad morjem. Farbanca je koča Planinskega društva Nazarje, dom na Čreti pa pripada Planinskemu društvu Vransko. Od Črete do Farbance je opisana tudi povezava za krožno vrnitev v Kokarje in Laze.
Viri: Planinsko društvo Nazarje: poti 1401 in 1402 iz Kokarij ↗