Koroška Bela: staro jedro ob Beli in oglarska dediščina
Koroška Bela leži v dolini potoka Bela med Malnežem in Strano, severovzhodno od Jesenic. Staro gručasto jedro se deloma razprostira na ravnini, deloma vzpenja proti cerkvi. Kmečke hiše, gospodarska poslopja in napajalna korita ohranjajo podobo vasi, katere zgodovina se je pozneje tesno povezala z železarstvom.
Hiše in voda ob vaški cesti
Ob Cesti Ivana Cankarja so dobro razvidni drobni elementi nekdanjega vsakdana. Na hiši številka 8 je kamnit polkrožen portal iz tufa z letnico 1761. Hiša na številki 21 ima poleg portala iz istega leta tudi kamnite okenske okvire in biforo, dvojno okno nad vhodom. Ta podobnost poveže dve stavbi v zgodbo kamnoseškega oblikovanja vaškega jedra.
Pri domačiji številka 8 stoji napajalno korito z dvema višinsko ločenima prekatoma. Pod cevjo sta železni prečki za odlaganje škafov in posod. Korito med hišama 18 in 23 pa ima en prekat. Takšna ureditev pokaže, da je bil vaški prostor hkrati prostor preskrbe z vodo, napajanja in vsakdanjih opravil.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Vas, ki se je večkrat obnavljala
Muzejska predstavitev zgodovino vasi poveže z briksenško škofijo in blejskim gospostvom. Urbar iz leta 1253 tu omenja petnajst hub, kmečkih posesti. Koroško Belo so pozneje prizadeli velik požar leta 1761, plaz Čikla leta 1789 in italijanski letalski napad leta 1917. Njena današnja podoba je zato tudi rezultat večkratne obnove.
Skupnost je gradila tudi prostore druženja. Cerkveno hišo oziroma kulturni hram so z darovi župljanov postavili leta 1913, desetletje pozneje pa dodali dvorano za gledališko dejavnost in telovadbo. Na južnem obrobju se je širilo industrijsko in stanovanjsko območje, strnjeno starejše jedro pa je ostalo prostorsko prepoznavno.
Viri: Gornjesavski muzej Jesenice: Nosilci zgodb naselbinske dediščine na Koroški Beli, 2019 ↗
Od ogljarskih kop do spominskega parka
Železarstvo je potrebovalo velike količine oglja. Gornjesavski muzej je leta 2023 ob razstavi o oglarstvu opozoril tudi na Koroško Belo. Kulturno društvo Možnar je bilo leto prej vpisano med nosilce oglarstva v Registru nesnovne kulturne dediščine. S tem je poleg stavb prepoznano tudi znanje, povezano z gozdom in izdelovanjem oglja.
V zahodnem delu kraja ob Cesti Ivana Cankarja je spominski park. Nastal je leta 1976 na opuščenem pokopališču, ki je delovalo med letoma 1893 in 1961. V njem so grobišča in obeležja vojnim žrtvam, med njimi petim talcem, ustreljenim septembra 1941.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Gornjesavski muzej Jesenice: razstava Oglje je črno zlato, 2023 ↗