Kunšperk

Sejemska vas v pobočju

Kunšperk je nastal kot sejemska vas pod istoimenskim gradom. Naselje poteka vzdolž plastnice strmega pobočja Kunšperške gore, južno nad obsoteljsko ravnico. Njegova zasnova je linijska: register opisuje štiri nekoliko razmaknjene strnjene dele, razporejene v pobočju.

Razstavni pano Arhiva Republike Slovenije navaja prvo omembo sejemske vasi leta 1201 in pridobitev trških pravic leta 1436. Predstavlja tudi urbar gospostva Kunšperk, datiran med letoma 1586 in 1594. V njem je navedenih 29 oseb, ki so imele v trgu obveznosti do gospostva. Plačevale so dajatve od majhnih zemljiških enot: domcev, vrtov, njiv in zelnikov. Arhivska razlaga te dajatve povezuje s preživljanjem prebivalcev z obrtjo ali trgovino. Gre za podatke o zgodovinskem trgu, ne za današnje število prebivalcev.

Viri: Kunšperk - Vas – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Arhiv Republike Slovenije: Zapuščina izginulih slovenskih gradov, pano Kunšperk ↗

Domačija ob zahodni vaški cesti

Domačija Kunšperk 3 stoji zahodno od strnjene vasi, tik ob vaški cesti. Register njen nastanek umešča v drugo polovico 19. stoletja in jo opisuje kot celoto z ohranjeno neokrnjeno zasnovo. Pritlična zidana hiša podolžnega tlorisa ima zasnovo hiše s črno kuhinjo. Njena streha ima čopa in je prekrita z bobrovcem.

Gospodarsko poslopje pri isti hiši je nadstropno ter delno zidano, delno leseno. Nastalo je ob koncu 19. stoletja. V njem so hlev, pod, kašča in parna, na strehi s čopoma pa je slamnata kritina. Domačiji pripada tudi toplar s tremi pari oken. Na podpornih ročicah so okraski v obliki valovnic. Kozolec je iz konca 19. stoletja in ima streho s čopoma, prekrito z bobrovcem.

Viri: Kunšperk - Domačija Kunšperk 3 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Hiša Kunšperk 3 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Gospodarsko poslopje na domačiji Kunšperk 3 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Kozolec na domačiji Kunšperk 3 – Register nepremične kulturne dediščine ↗

Lesena hiša in prostor za prešo

V osrednjem delu naselja stoji hiša Kunšperk 14. Pritlična lesena stavba je delno podkletena, njen nastanek pa register umešča v sredino 19. stoletja. Streha s čopoma je opisana kot slamnata. Domačija manjšega kmeta vključuje tudi svinjak iz konca 19. stoletja z nesomerno streho, prekrito z bobrovcem.

Gospodarsko poslopje te domačije je prislonjeno ob breg. Spodnji hlevski del je kamnit, zgornji del pa lesen. V podaljšku stavbe je odprt lesen prostor za prešo. Nad glavnim gospodarskim delom je slamnata streha, nad prešo pa opečna. Registrski popis nastanek poslopja povezuje s sredino 19. stoletja.

Viri: Kunšperk - Hiša Kunšperk 14 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Svinjak pri hiši Kunšperk 14 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Gospodarsko poslopje na domačiji Kunšperk 14 – Register nepremične kulturne dediščine ↗

Hiše v posameznih delih naselja

Ob cesti iz Kunšperka proti Bistrici stoji hiša številka 2. Zidana podolžna stavba iz sredine 19. stoletja ima somerno zasnovo, pravokotno prizidan svinjak in streho s čopoma. Kritina je opečni zareznik. V vzhodnem strnjenem delu naselja je hiša številka 8, prav tako iz sredine 19. stoletja: zidana podolžna stavba ima bivalni del nad kletjo in streho, prekrito z bobrovcem.

Severno od strnjenega dela stoji hiša številka 17, datirana z letnico 1805. Gre za zidano hišo podolžnega tlorisa z zasnovo črne kuhinje. Register posebej omenja dobro ohranjen lesen strop. Dvokapna streha je prekrita s cementnim zareznikom.

Hiša številka 12 v osrednjem delu je z daljšo stranjo prislonjena ob breg. Pritlična zidana stavba nima kleti in je ohranila tradicionalno tlorisno zasnovo. Njena somerna dvokapna streha je opečna. V vzhodnem delu stoji hiša številka 26, ki je pritlična, podolžna, delno podkletena in delno lesena. Črna kuhinja je predelana, do vhoda pa vodijo enoramne stopnice. Stavba ima somerno dvokapno streho z opečno kritino.

Viri: Kunšperk - Hiša Kunšperk 2 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Hiša Kunšperk 8 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Hiša Kunšperk 17 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Hiša Kunšperk 12 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kunšperk - Hiša Kunšperk 26 – Register nepremične kulturne dediščine ↗

Razvaline na skalni vzpetini

Nad naseljem na prepadni skalni vzpetini ležijo obsežne razvaline gradu Kunšperk. Njihovo najstarejše opisano jedro sestavljata romanski bergfrid oziroma glavni obrambni stolp in sočasno obzidje. Sklop vsebuje tudi mlajše sestavine, med katerimi register našteva gotsko kapelo in renesančne fortifikacijske objekte. Grajska enota je datirana od 12. do 16. stoletja.

Po prikazu Arhiva Republike Slovenije so po porušenju prvotnega gradu med letoma 1167 in 1174 pozidali novega. Do konca 14. stoletja so ga upravljali gospodje Kunšperški. Leta 1395 je gospostvo dobil v zakup Herman II. Celjski, leta 1456 pa so ga podedovali Habsburžani. Žiga Tattenbach ga je kupil leta 1586 in gospostvo upravljal z Bizeljskega. Grad je nato propadal in bil dokončno opuščen proti koncu 18. stoletja.

Viri: Kunšperk - Grad – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Arhiv Republike Slovenije: Zapuščina izginulih slovenskih gradov, pano Kunšperk ↗