Kuzma: cerkev, spominski park in tromejnik v Trdkovi
Kuzma je naselje in občinsko središče na Goričkem, v gričevnatem delu Prekmurja blizu avstrijske meje. Med njegovimi prepoznavnimi točkami so cerkev sv. Kozme in Damijana, spominski park osamosvojitve in fontana ob cerkvi. Izlet lahko nadaljujete proti Trdkovi, kjer stoji tromejnik Slovenije, Avstrije in Madžarske. Tromejnik je v občini Kuzma, vendar ni v samem naselju Kuzma. Krajevna kulturna dediščina povezuje sakralne stavbe, spomin na leto 1991, prekmursko gradnjo ter šolsko raziskovanje lokalnih zgodb.
Kje je Kuzma in kako ločiti naselje od občine
Občina Kuzma leži na skrajnem severovzhodnem gričevnatem delu Slovenije. Njena uradna predstavitev jo umešča na Goričko in v prostor ob treh državah. Sam kraj Kuzma je središče za ogled cerkve, fontane in spominskega parka. Druge pogosto predstavljene znamenitosti so v okoliških vaseh: evangeličanska cerkev in Frčkov mlin na Gornjih Slavečih, leseni zvonik v Doliču ter tromejnik v Trdkovi. Posamezne lokacije imajo zato pri načrtovanju poti svoje postanke.
Pokrajino zaznamuje gričevje, ki ga širši projekt Zakladi Goričkega predstavlja skupaj z naravno in kulturno dediščino. Projektna informacijska točka združuje opise več občin, zato njenega celotnega seznama ni mogoče obravnavati kot znamenitosti Kuzme. Vodnjaki v Cankovi, Tišini ali Svetem Juriju so druge lokacije iste regije. Za Kuzmo ta predstavitev posebej izpostavlja spominski park in fontano s kroglo, kar je uporabno jedro krajšega ogleda naselja.
Viri: Občina Kuzma: splošni opis v zaključnem računu 2018, str. 3 ↗ · Zakladi Goričkega: informacijska točka, Kuzma ↗
Cerkev sv. Kozme in Damijana
Cerkev je posvečena Kozmi in Damijanu, zdravniškima zavetnikoma. Občinska stran jo predstavlja kot pomemben sakralni objekt Kuzme ter pri poslikavi navaja slikarja Lojzeta Perka in tehniko sgraffito. Ta podatek usmeri pozornost tudi na likovno opremo, poleg stavbe in njenega položaja v naselju. Za notranji ogled oziroma bogoslužje se ravnajte po navodilih župnije; cerkev je dejaven verski prostor, ki ga domačini uporabljajo ob svojih običajih in praznikih.
Krajevna pripoved o nastanku svetišča je ohranjena v občinski predstavitvi. Govori o studencu z zdravilno vodo, ki naj bi hčeri grofa iz Doba povrnil vid. Grof naj bi v zahvalo postavil večjo kapelo in jo poimenoval po zdravniških zavetnikih. Gre za legendo, ne za potrjeno zgodovinsko poročilo o zdravljenju. Kot del izročila pa pojasnjuje, zakaj se zgodba o cerkvi povezuje z vodo, pomočjo bolnim in hvaležnostjo.
Legenda se nadaljuje z dvema bratoma, ki naj bi se ob studencu sprla in umrla. Voda naj bi se nato spremenila v oblak, ki je odplul na Štajersko. Takšna pripoved sodi v lokalno ustno dediščino: čudežni vir dobi zgodbo o nastanku in izgubi, verska posvetitev pa se poveže z dogodki iz vaškega izročila. Pri predstavitvi Kuzme ima svoje mesto ob dokumentiranih stavbah in zgodovinskih dogodkih, vendar ostaja jasno označena kot pripoved.
Viri: Občina Kuzma: cerkev sv. Kozme in Damijana ter krajevno izročilo ↗
Fontana ob cerkvi
Ob cerkvi je fontana, ki jo informacijska točka Zakladi Goričkega opisuje na sredini urejenega parkirnega prostora. V njenem središču je lebdeča krogla, ponazoritev sveta, obrobljena z obliko Slovenije. Za obiskovalca je to prepoznavna sodobna točka v jedru naselja. Njena tema je drugačna od legende o studencu: projektni opis pojasnjuje obliko in simboliko fontane, medtem ko cerkvena zgodba pripoveduje o izročilu.
Ta postanek je mogoče povezati z ogledom zunanjosti cerkve, nato pa nadaljevati do spominskega parka. Pri krajšem obisku Kuzme tako ostanete pri treh jasno predstavljenih lokalnih znamenitostih. Širši izlet do tromeje ali okoliških kulturnih objektov zahteva nadaljevanje v druga naselja. Za orientacijo uporabljajte posamezne krajevne naslove in lokacijske prikaze občine, saj izraz Goričko označuje precej širšo pokrajino od ene vasi.
Spominski park in osamosvojitev leta 1991
Spominski park s spomenikom je postavljen v spomin na dogodke osamosvojitvene vojne. Občinska predstavitev ga posveča vojakom Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 sodelovali v boju za samostojnost Slovenije, ubranili mednarodni mejni prehod Kuzma in zavzeli stražnico. Enako povezavo med parkom, mejnim prehodom in stražnico navaja tudi projekt Zakladi Goričkega. Park zato predstavlja konkretno lokalno poglavje državne zgodovine.
Uradni občinski dokument iz leta 2018 ob spominu na dogodke omenja pripadnike Teritorialne obrambe in policije. Pri ogledu je v ospredju mejni prostor in vloga ljudi, ki so delovali na tem območju. Spominski park je drugačen tip dediščine kot cerkev: njegovo izhodišče je natančno določeno leto in osamosvojitveni dogodek. Oba pa sta vključena v krajevno predstavitev, zato lahko skozi njiju primerjate starejše izročilo in novejši zgodovinski spomin.
Viri: Občina Kuzma: spominski park osamosvojitve ↗ · Občina Kuzma: splošni opis v zaključnem računu 2018, str. 3 ↗ · Zakladi Goričkega: informacijska točka, Kuzma ↗
Tromejnik v Trdkovi
Najbolj znana točka širše občine je tromejnik v Trdkovi. Občinski opis navaja piramidast kamen iz leta 1924, katerega posamezne strani nosijo grbe mejnih držav in so obrnjene v njihove smeri. Na njem sta navedena datuma določitve meja, 10. september 1919 in 4. junij 1920. Mednarodna razmejitvena komisija ga je po istem viru postavila na sedanjo lokacijo 31. maja 1924.
Območje povezuje Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Za obisk je pomembno, da na zemljevidu izberete Trdkovo in tromejnik, ne le poštne oznake Kuzma. Iz središča naselja lahko pripravite ločen izlet do mejne točke. Tromejni kamen je tudi krajevni simbol, ki se pojavlja pri šolskih ustvarjalnih dejavnostih; učenci so ga v projektu kulturne dediščine upodabljali iz gline. Tako se zgodovinska meja povezuje s sodobnim spoznavanjem domačega prostora.
Viri: Občina Kuzma: splošni opis v zaključnem računu 2018, str. 3 ↗ · Osnovna šola Kuzma: Po poteh kulture, 24. oktober 2024 ↗
Gozdna učna pot ob tromeji
Občinski dokument iz leta 2018 opisuje krožno naravoslovno učno pot s trinajstimi postajami. Dolžina v tem opisu je 2.600 metrov, ocenjeni čas pa približno ura in pol hoje. Po poti skozi gozd obiskovalce vodi motiv ježka, postaje pa so zasnovane za vključevanje različnih čutil. To so podatki datirane predstavitve poti; za dejanski obisk preverite aktualni potek in stanje označb pri lokalnem upravljavcu.
Učna pot je primerna tema za izlet, pri katerem želite poleg fotografije tromejnega kamna spoznati tudi gozdno okolje. Občinski opis posebej omenja dostop iz drugih dveh držav. Trinajst postaj omogoča postanke za opazovanje in branje, zato ocena hoje vključuje tudi vsebinsko doživljanje poti. Tromejni kamen in naravoslovni krog sta povezana, vendar lahko ogled kamna ter celotno krožno pot obravnavate kot različni možnosti obiska.
Viri: Občina Kuzma: splošni opis v zaključnem računu 2018, str. 3 ↗
Kako dediščino raziskuje Osnovna šola Kuzma
Osnovna šola je 4. oktobra 2024 pripravila dan kulturne dediščine z naslovom Po poteh kulture. Obiskali so cerkev sv. Kozme in Damijana, kjer je župnik učencem predstavil zgodovino, zavetnika in cerkvene običaje. Druga skupina je spoznavala Frčkov mlin na Gornjih Slavečih ter delovanje nekdanjega mlina. Šolska objava je konkreten dokument obiska in pokaže, kako se krajevne znamenitosti vključujejo v učenje na terenu.
Učenci so obiskali tudi evangeličansko cerkev na Gornjih Slavečih in opravili pogovor z duhovnico. Pri ustvarjalnem delu so izdelovali makete Ciline iže, lesenega zvonika v Doliču, evangeličanske cerkve in Frčkovega mlina. Upodabljali so cerkev v Kuzmi ter oblikovali tromejnik iz gline. Iz odpadne embalaže so sestavili še občinski grb in zastavo. Končna razstava je združila predmete, slike in druge izdelke vseh sodelujočih.
Šolski opis obiska mlina navaja, da je učence sprejel župan, sin mlinarjeve družine, in jim pojasnil nekdanje delovanje ter vsakdan ljudi, povezanih z mlinom. Pri evangeličanski cerkvi so z duhovnico obravnavali vlogo verske skupnosti v preteklosti in sedanjosti. Mlajši učenci so izdelali igro Skriti zaklad in trganko z zgodbami ter simboli kraja. Projekt zato združi pogovor z domačini, ogled stavb in poustvarjanje posameznih predmetov, namesto da bi dediščino obravnaval zgolj kot seznam znamenitosti. Za obiskovalce z otroki so to konkretne teme za opazovanje: kako je deloval mlin, iz česa je narejena tradicionalna hiša in kateri simboli označujejo občino.
Viri: Osnovna šola Kuzma: Po poteh kulture, 24. oktober 2024 ↗
Knjižnična dejavnost in krajevno branje
Kuzma je vključena v delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Poročilo za leto 2025 jo našteva med občinami pogodbenih partneric. Dokument opisuje potujočo knjižnico, ki je v tem letu delovala na enajstih progah in imela skupaj 73 postajališč. Med postajališči pri domovih za starejše je naveden tudi Dom starejših Kuzma. Dostop do knjig je tako organiziran tudi prek prihodov knjižnične službe v lokalno okolje.
Za izposojo uporabite aktualni razpored potujoče knjižnice, ker letno poročilo prikazuje že izvedeno delo leta 2025. Podatek o postajališču ne določa današnjega termina prihoda. Pri raziskovanju kraja lahko občinska glasila in knjižnično gradivo dopolnijo ogled na terenu: v njih so zbrane zgodbe o ljudeh, šolskih dejavnostih in kulturnem življenju. Domače publikacije so posebej uporabne za vprašanja, ki jih kratek turistični opis ne obravnava.
Viri: PIŠK Murska Sobota: poročilo o delu 2025, potujoča knjižnica, str. 17 ↗
Kuzma in okoliške vasi v literaturi
Občinsko glasilo Naše novine iz decembra 2019 je predstavilo tudi književne povezave območja. Med drugim navaja, da je učiteljica in pisateljica Karolina Kolmanič poučevala na osnovni šoli v Kuzmi. V prispevku so predstavljene njene knjižne objave in delo pri bralni znački. Gre za povezavo avtorice s krajem prek poučevanja, medtem ko je njen rojstni kraj naveden kot Lomanoše pri Gornji Radgoni.
Isti prispevek opisuje pisatelja in duhovnika Lojzeta Kozarja starejšega, rojenega v Martinju. V delu Materina ruta iz leta 1971 se pojavlja Trdkova, v delu Njene poti iz leta 1996 pa obisk cerkve sv. Kozme in Damijana v Kuzmi. Tako literatura odpira širši prostor vasi pod tromejo. Pri branju je zanimivo spremljati konkretna krajevna imena ter primerjati literarno dogajanje z današnjimi lokacijami, ne da bi vse avtorje pripisali istemu rojstnemu kraju.
Viri: Naše novine, december 2019: literatura v vaseh občine, str. 42 ↗
Praktičen začetek obiska
Za kratek ogled Kuzme izberite cerkev s fontano in spominski park. Nato lahko nadaljujete do tromejnika v Trdkovi ali izberete kulturni postanek na Gornjih Slavečih. Občinska spletna stran ponuja lokacijske prikaze znamenitosti ter ločene rubrike za poti, gostinstvo in prenočišča. Pri dogovorjenem notranjem ogledu cerkve ali drugih objektov uporabite kontakt njihovega upravljavca. Tako lahko izlet sestavite po konkretnih lokacijah in razpoložljivih terminih.
Občina deluje na naslovu Kuzma 60 c. Krajevni urad pa je druga storitev na naslovu Kuzma 24; uradna občinska stran je ob preverbi 7. oktobra 2026 objavljala obvestilo o njegovem ponovnem odprtju. Za upravni obisk zato preverite neposredno obvestilo in aktualne uradne ure. Razlika med občinsko upravo, krajevnim uradom ter turističnimi točkami je uporabna tudi za domačine, ki v Kuzmo prihajajo po opravkih in želijo obisk povezati s krajšim sprehodom.
Viri: Občina Kuzma: cerkev sv. Kozme in Damijana ter krajevno izročilo ↗ · Zakladi Goričkega: informacijska točka, Kuzma ↗