Lesično: Urhova cerkev, Anton Kaspret in Mačkova plošča
Lesično ob sotočju Zagorskega potoka in Bistrice ohranja Urhovo cerkev ter kovaško dediščino. Tu se je rodil zgodovinar Anton Kaspret.
Jedro ob Zagorskem potoku in Bistrici
Lesično leži ob sotočju Zagorskega potoka in Bistrice na Kozjanskem. Gručasto jedro dopolnjujejo zaselki na okoliških gričih: Log, Gorica, Ograje, Osojnik, Podveža in Slatina. Občinska predstavitev med njimi kot najvišjega navaja Log.
Krajevna skupnost Lesično je širša od samega naselja. Poleg Lesičnega vključuje Dobležiče, Drensko Rebro, Gubno, Klake in Pilštanj. Tako sta dolinsko središče in bližnji višje ležeči kraji povezana v isti krajevni skupnosti.
Novo šolo so v Lesičnem postavili leta 1964, ker dotedanja šolska stavba na Pilštanju ni več zadoščala. Občinski zgodovinski povzetek razvoj povojnega središča povezuje še s pošto, krajevnim uradom, zadrugo, trgovinami in kulturnim domom. Gasilski dom je obstajal že pred drugo svetovno vojno.
Viri: Občina Kozje: Lesično, krajevna predstavitev ↗ · Občina Kozje: Krajevna skupnost Lesično, območje ↗
Urhova cerkev, znamenji in kovaška hiša
Cerkev sv. Urha ima gotsko osnovo in podobo, spremenjeno s prezidavo v 18. stoletju. Zvoniku sledita ladja in ožji prezbiterij z zakristijo. V opremi izstopa starejši kip svetnika iz let 1430–1440, ohranjen med poznejšimi baročnimi predmeti.
Stebrno znamenje blizu cerkve ima na podstavku letnico 1713. Na toskanskem stebru sedi premišljujoči Kristus. Drugo figuralno znamenje, na domačiji številka 52, je datirano z letnico 1876; pod pločevinasto strešico so Zvezani Kristus, Marija in sv. Jožef.
Hišo Lesično 15 so leta 1835 postavili v baročni tradiciji. V delno vkopani kleti sta evidentirani strugarska delavnica in kovačnica, v stavbi pa je nekdaj delovala gostilna. Na domačiji številka 46 stoji toplar iz leta 1864 s štirimi pari oken, okrašenimi podpornimi ročicami in lesenim gankom na čelni strani. Njegova dvokapna streha z enim čopom je krita s slamo.
Viri: RNPD EŠD 3243: Lesično, cerkev sv. Urha ↗ · RNPD EŠD 15628: stebrno znamenje iz leta 1713 ↗ · RNPD EŠD 4666: hiša Lesično 15 s kovačnico ↗ · RNPD EŠD 4667: kozolec na domačiji Lesično 46 ↗ · RNPD EŠD 27772: znamenje na domačiji Lesično 52 ↗
Rojstni kraj zgodovinarja Antona Kaspreta
V Lesičnem se je 22. aprila 1850 rodil zgodovinar Anton Kaspret. Gimnazijo je končal v Celju, univerzitetni študij pa v Gradcu. Kot profesor je služboval v več mestih in se pri raziskovanju opiral na izvirne arhivske dokumente, tudi gradivo zasebnih grajskih arhivov.
Za historični atlas avstrijskih alpskih dežel je obravnaval Kranjsko in z njo nekdaj povezani del Istre. Njegove raziskave so segale v upravno, sodno in cerkveno zgodovino. Posebej ga je zanimal položaj kmetov: objavljal je o gorenjskem podeželju okoli leta 1500, kmečkih sodnih zborih ter izkoriščanju podložnikov. Med njegovimi spisi je tudi raziskava o oplenitvi kunšperških in podsredskih podložnikov leta 1573.
Od začetka izhajanja leta 1904 do leta 1917 je urejal Časopis za zgodovino in narodopisje. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Za nižje razrede slovenskih srednjih šol je priredil učbenike zgodovine starega, srednjega in novega veka, ki so izšli v letih 1894, 1897 in 1900.
Viri: Josip Mal: Kaspret, Anton, Slovenski biografski leksikon, 1928 ↗
Spominska plošča očetu Vladka Mačka
Z Lesičnim je povezan tudi gradbeni inženir Janez oziroma Ivan Maček, oče hrvaškega politika Vladka Mačka. Zgodovinar Ivan Smiljanić v raziskavi iz leta 2025 njegov rojstni datum v Lesičnem navaja kot 22. december 1845. V hrvaškem okolju je uporabljal obliko imena Ivan, v slovenskih virih pa Janez.
Na njegovi rojstni hiši so 3. novembra 1935 odkrili bronasto spominsko ploščo kiparja Iva Kerdića. Zgornji del pravokotne plošče zapolnjuje reliefni portret z letnicama 1845 in 1933. Spodaj je napis o rojstvu in sorodstvu s politikom. Slovesnost je imela tudi politični pomen: povezovala je slovenske in hrvaške privržence tedanje opozicije.
Smiljanić na podlagi pričevanja lastnikov ugotavlja, da plošča med vojno ni bila uničena. Leta 1941 so jo sneli, zavili in shranili na podstrešju. Raziskava iz leta 2025 jo opisuje kot ohranjeno v zasebni posesti, zato je ne predstavljamo kot danes javno razstavljeno znamenitost.