
Lokovina: Kačji grad, Neuhaus in Vovkov mlin
Lokovina v občini Dobrna ima ruševine Kačnika, dvorec Neuhaus ter zgornji Vovkov mlin ob Temnjaškem vrelcu.
Kačnik na hribu v Lokovini
Lokovina je naselje v občini Dobrna. Občinska predstavitev kulturne dediščine vanjo izrecno umešča ruševine Kačnika oziroma Kačjega gradu. Ostanek grajske stavbe stoji na hribu, medtem ko je bil poznejši dvorec postavljen v dolini.
Občina prvo omembo gradu datira v leto 1275. Pri razlagi začetkov gospoščine omenja tudi bližnji Ranšperk, izpričan leta 1208. Ta je leta 1335 opisan kot stara hiša; občinski zapis to povezuje z gradnjo novega gradu v njegovi bližini.
Viri: Občina Dobrna: Kulturna dediščina, Kačnik, Neuhaus v Lokovini in zgornji Vovkov mlin ↗
Zastava gradu in prihod Gačnikov
Po občinskem zgodovinskem pregledu je Eberhard Dobrnski leta 1346 grad Dobrno zastavil krškemu stolnemu kapitlju. Navedena vrednost zastave je bila 120 oglejskih funtov. Grad je pozneje prešel v posest ptujskih gospodov. Leta 1613 je bila gospoščina prodana Gačnikom, katerih ime je povezano tudi z nadaljnjo zgodovino dobrnskega zdraviliškega prostora.
Leta 1666 je cesar Leopold I. Janeza Matijo Gačnika povzdignil v plemiški stan. Občinski opis njegovo plemiško poimenovanje Schlangenberg oziroma Schlangenburg povezuje s slovenskim imenom Kačji grad.
Viri: Občina Dobrna: Kulturna dediščina, Kačnik, Neuhaus v Lokovini in zgornji Vovkov mlin ↗
Iz propadajočega gradu v novi dvorec
Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški je grajsko stavbo kupil leta 1769. Po občinski predstavitvi se je čez tri leta začela podirati, zato jo je moral ponoči zapustiti skupaj z družino in služabniki. Stari grad je tako izgubil stanovanjsko vlogo.
Dienersberški je leta 1774 v dolini postavil nov dom, imenovan Novi grad oziroma Neuhaus v Lokovini. Dvorec je prevzel ime prejšnjega gradu.
Viri: Občina Dobrna: Kulturna dediščina, Kačnik, Neuhaus v Lokovini in zgornji Vovkov mlin ↗
Povojna raba Neuhausa
Lastniki novega dvorca so se po Dienersberškem večkrat zamenjali. Po drugi svetovni vojni je v stavbi dolga leta deloval Zavod Ivanke Uranjek za vojne sirote. Pozneje je bila namenjena Domu Mihe Pintarja za mladino s posebnimi potrebami. Občinska dediščinska predstavitev tako poleg nekdanje graščinske uporabe dokumentira tudi povojno socialno in vzgojno namembnost stavbe.
Viri: Občina Dobrna: Kulturna dediščina, Kačnik, Neuhaus v Lokovini in zgornji Vovkov mlin ↗
Zgornji Vovkov mlin ob Temnjaškem vrelcu
Zgornji Vovkov mlin je v občinski predstavitvi umeščen severno od stanovanjske stavbe Lokovina 36, pri domačiji Vovkovih. Stoji na desnem bregu potoka Temnjaški vrelec. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu. Njegova gospodarska vloga je tako neposredno povezana z grajsko zgodovino Lokovine, ne le s splošnim opisom mlinarstva v občini.
Mlin so obnovili in septembra 2007 je po občinskem zapisu ponovno začel delovati. Objekt je pretežno lesen, ohranjene pa ima tudi stope. Predstavitev notranji ogled povezuje s predhodnim dogovorom z lastniki in omenja možnost pridobitve planinskega žiga.
Viri: Občina Dobrna: Kulturna dediščina, Kačnik, Neuhaus v Lokovini in zgornji Vovkov mlin ↗ · TIC Dobrna: Zgornji Vovkov mlin v Dolini mlinov ↗
Dolina mlinov pod Temnjakom
Uradni turistični portal Dolino mlinov izrecno umešča v Lokovino pod hrib Temnjak. Potok ob njegovem vznožju je po opisu nekoč poganjal sedem mlinov. Ti so mleli za potrebe domačij ali prinašali dodaten zaslužek. Število 29 mlinov, navedeno v isti predstavitvi, obsega širše območje mlinov, ki so delali za prebivalce Dobrne, in ne pomeni števila objektov v sami Lokovini.
Portal kot kontakt domačije pri mlinu navaja družino Pungartnik na naslovu Lokovina 36. Obisk notranjosti opisuje kot mogoč po predhodnem dogovoru. Ločeni opis Loške poti pri obnovljenem mlinu omenja tudi mlinarsko tarifo iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Ta podatek dopolnjuje prikaz samega delovanja mlina z dokumentom njegove nekdanje gospodarske rabe.
Viri: TIC Dobrna: Zgornji Vovkov mlin v Dolini mlinov ↗ · TIC Dobrna: Loška pot ↗
Lokovina ob Loški poti
Loška pot je v uradni turistični predstavitvi opisana kot povezava iz središča Dobrne skozi zdraviliški kompleks in Klanc proti Loki pri Dobrni. Od Čerjakove kapele se nadaljuje v Dolino mlinov. Med ostanki ob poti portal našteva Gregorjev, Petračev in Sedevšekov mlin ter dva Vovkova. Kraške pojave in Osrečanovo zvonico pripisuje dolini Loke, ne neposredno Lokovini.
Pred povratkom proti Kačniku opis poti predstavi zbirko starin pri Blažiševih. V njej našteva stara kolesa, sablje, predmete vsakdanjega življenja in stare slike Dobrne z okolico. Domačija je v tem članku omenjena kot točka širše Loške poti, brez pripisovanja uradnemu naselju Lokovina.
Povratni del poteka ob pogledu na ruševine Kačjega gradu nazaj proti dolini, mimo ribnikov do graščine Novi grad v Lokovini, nato proti središču Dobrne. S tem turistična trasa poveže lokovinske ruševine, dolinski dvorec in mlinarsko dediščino s širšo okolico. Opis poti ne določa dolžine ali časa hoje, zato takšnih številčnih priporočil tu ne dodajamo.
Viri: TIC Dobrna: Loška pot ↗